S pisateljsko peticijo iz 82 držav nad množični nadzor

Ljubljana – Pisatelji iz 82 držav so sprožili peticijo proti množičnemu nadzoru. Med podpisniki so tudi Nobelovi nagrajenci, danes pa jo hkrati objavlja 14 časnikov, med njimi Le Monde, The Guardian, Die Frankfurter Allgemeine Zeitung in El Pais.

Poziv je v zadnjih nekaj tednih organizirala majhna in neodvisna skupina avtorjev (Juli Zeh, Ilija Trojanow, Eva Menasse, Janne Teller, Priya Basil, Isabel Cole, Josef Haslinger) – zgolj po osebnih znanstvih in omrežjih. Danes pa v Berlinu poteka novinarska konferenca, na kateri bodo pobudniki poziva predstavili njegovo vsebino in sprožili javno debato.

Kot so zapisali v pozivu, je množični nadzor postal nekaj povsem običajnega. »Z nekaj kliki na miško lahko država dostopa do tvoje mobilne naprave, tvojega elektronskega naslova, tvojih socialnih omrežij in poizvedovanj po internetu. Sledi lahko tvojim političnim prepričanjem in, v sodelovanju z internetnimi korporacijami, zbira in shranjuje tvoje podatke ter tako sklepa o tvoji potrošnji in vedenju,« so zapisali avtorji. In poudarili, da je to v velikem neskladju z eno temeljnih prvin demokracije – spoštovanjem človekove integritete.

»Vsi ljudje imamo pravico, da ostanemo nenadzorovani in nenadlegovani,« opozarjajo. A to temeljno človekovo pravico je razvoj tehnologije pošteno oskrunil – ne nasploh, pač pa s tem, kar omogoča državam in korporacijam na področju množičnega razvoja.

Peticijo, v kateri avtorji poudarjajo, da nadzorovan človek ni več svoboden, družba pod nadzorom pa ni več demokratična, bo danes objavilo tudi veliko uglednih svetovnih medijev in ji tako dalo posebno težo. »Pravice, ki jih zagotavlja demokracija, je treba vnesti v virtualen svet ravno tako, kot obstajajo v realnem svetu,« je še zapisano v peticiji.

Med podpisniki peticije je tudi veliko znanih pisateljev iz domačih in sosedskih krogov. Slovenski predstavniki iniciatorjev so: Gabriela Babnik, Aleš Čar, Aleš Debeljak, Mojca Kumerdej, Miha Mazzini, Dušan Šarotar in Aleš Šteger. Podpisali so jo tudi, denimo, znana hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić in njena hrvaška kolega, novinar in publicist Nenad Popović ter na Nizozemskem živeča hrvaška pisateljica Dubravka Ugrešić.

Med podpisniki so še znani italijanski pisatelj, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo, Paolo Giordano, glasbenica z Islandije Björk in avstralski glasbenik Nick Cave. Zanimivo pa je, da so med državami podpisnicami po številu najbolj zastopane ZDA, torej tiste, ki so z vidika množičnega nadzora državljanov zagotovo najbolj problematične.

Peticija tako varuje državljane pred nepooblaščenimi posegi in njihovo (informacijsko) zasebnost, poziva vlade, države in korporacije k spoštovanju temeljnih človekovih in demokratičnih pravic v digitalni dobi ter se obrača na Združene narode, naj pripravijo zakon o digitalnih pravicah.

Pobudnikov »pisateljske peticije« je več kot 500, od danes pa je odprta za vse: podpiše jo lahko kateri koli državljan kjer koli na svetu na spletnem naslovu change.org/surveillance.