Tiskane izdaje
3190 upov, toliko tlečih želja, sevajočih iz 59 držav. In potem kruto soočenje z izborom: žirija »prebere« jezik ilustratorjev in odloči, da jih gre v tradicionalni vsakoletni katalog in na razstavo natančno 75. Med njimi je bil Peter Škerl z Močvirniki Barbare Simoniti.
To je neknjižni, a vsekakor najpomembnejši del bolonjskega sejma, na enem mestu si je mogoče ogledati ilustratorske trende in videti, kaj bo najverjetneje prišlo v knjige v naslednjih letih.
Večjih sprememb letos ni bilo videti, še zmeraj je bilo na ogled precej tradicionalnih tehnik, akvarelov, lesorezov, risb s svinčnikom, pri vse večjem številu razstavljenih ilustracij je bila kot tehnika navedena »digitalno«, po vizualni plati pa je videti precej eksperimentiranja, različne poskuse tridimenzionalnosti in širokokotno intonirano ilustracijo.
51. sejem otroških knjig v Bologni, največja tovrstna prireditev na svetu, po nekaterih plateh precej spominja na frankfurtski knjižni sejem, predvsem seveda po tem, da je največ hladnega poslovanja videti in čutiti v dvorani, ki jo zasedajo ameriški in britanski založniki.
A fiera del libro per ragazzi je tudi svetišče, kamor romajo ilustratorji z vsega sveta, nekateri na predstavitev svoje knjige ali razstavo, drugi z upanjem, da utegne njihova moč ilustracije naleteti na pozornost kogarkoli, najraje seveda založnika.
Razmere niso najbolj ugodne, britanska založniška revija Bookseller je v napovedi letošnjega sejma ugotovila, da se je sektor otroških in mladinskih knjig na otoku skrčil za štiri odstotke, kar je še zmeraj manj, kolikor je padla prodaja v celotnem sektorju tiskanih knjig.
Italijanski knjižni trg se zdi bolj stabilen, prodaja otroških knjig je po upadu izpred dveh let v prejšnjem letu narasla za tri odstotke, največ pri knjigah za predšolske otroke, torej v tržnem segmentu, kamor digitalizacija še ni močno prodrla.
Težavo predstavljajo le statistični podatki, ki pravijo, da se je lani zmanjšalo število otrok med šestim in štirinajstim letom, ki preberejo več kot dvanajst knjig na leto (za 8 odstotkov), tudi med slabšimi bralci, tistimi, ki preberejo manj kot tri nešolske knjige na leto, je bil rezultat slabši (za 7,5 odstotka).
Brazilija: Nešteto niti, nešteto zgodb
Častna gostja sejma je bila Brazilija, ki je z naslovom Nešteto niti, nešteto zgodb predstavila več kot petdeset pisateljev in izbor tridesetih ilustratorjev, domačini pa so ji pridružili retrospektivno razstavo uglednega ilustratorja Uga Fontane.
Od leta 1966 velja nagrada BolognaRagazzi za eno od najbolj prestižnih založniških nagrad; letos je v kategoriji leposlovja slavila knjiga Le Noël de Marguerite Indie Desjardins z ilustracijami Pascala Blancheta, zmagovalec v kategoriji neleposlovja je bil naslov Majn Alef Bejs poljskega pisatelja Jehoszueja Kamińskija z ilustracijami Urszule Palusińske, v kategoriji novi horizonti je žirija prvo mesto prisodila knjigi La chica de polvo kolumbijske pisateljice in ilustratorke Jung Yumi, nagrada za prvenec pa je šla švedski pisateljici Yuliji Horst in ilustratorki Dariji Rychkovi za knjigo Halens Historie.
Slovenija z novim katalogom
Za slovensko predstavitev je poskrbela Javna agencija za knjigo, na slovenski nacionalni stojnici so razstavljali knjige slovenski in zamejski založniki v javnem interesu, na ogled so bili najnovejši naslovi slovenskih avtorjev po izboru založnikov, posebej pa so izpostavili tudi dela lani nagrajenih avtorjev in ilustratorjev.
JAK je pripravila povsem nov katalog avtorjev in ilustratorjev v angleškem jeziku Slovenia's Best for Young Readers, ki vsebuje tudi seznam založnikov ter oblike sofinanciranja. Na stojnici je bilo na ogled več kot petnajst naslovov z ilustracijami Damijana Stepančiča, v zadnjem času najbolj nagrajevanega in tudi izjemno plodnega ilustratorja, dela Alenke Sottler, Petra Škerla, ki je bil s svojimi ilustracijami zastopan tudi na veliki mednarodni razstavi ilustratorjev na sejmu, pa knjige Marlenke Stupice, Izarja Lunačka in Danijela Demšarja.
Med slovenskimi avtorji so bili v fokusu Evald Flisar, Lučka Kajfež Bogataj, Neža Maurer, Vinko Möderndorfer, Slavko Pregl, Barbara Simoniti, Peter Svetina in Janja Vidmar, vsi prejemniki nagrad s področja otroške in mladinske literature.
Založniki, poročajo z JAK, so za stojnico poleg knjig prispevali tudi svoje tujejezične kataloge, knjige so opremili z tujejezičnimi povzetki in s svojimi kontakti, prav tako so pozornost pritegnila tudi druga promocijska gradiva za posamične knjige, npr. kazalke, zloženke in razglednice. S samostojnimi stojnicami so se v Bologni predstavile Založba Mladinska knjiga v barvah Lile Prap, Morfem, Založba Sanje, podjetje Strip Art Features in prvič tudi Založba Pivec.
