nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine

»Shakespearjeva biblija« od četrtka na ogled v Britanskem muzeju

V zaporu na otoku Robben je bilo branje odrešitev.

tor, 17.07.2012, 15:00

Svetovno uspešnico, rokopis spominov Nelsona Mandele,­ so iz zapora na otoku Robben­ pretihotapili. To je bila le ena od knjig, ki jo je bilo treba prenašati na skrivaj, saj v zaporu­ kakršno koli branje enostavno ni bilo dovoljeno. Zdaj oseminsedemdesetletni Sonny­ Venkat­rathnam si je branje ­priskrbel z majhno prevaro.

»Ker nam niso dovolili nobene knjige, sem vodstvu zapora napisal prošnjo za včlanitev v knjižnico,« pripoveduje oseminsedemdeset­letni Sonny Venkatrathnam, ki je v zloglasnem zaporu za politične zapornike v času apartheida pristal leta 1970.

»Mojo prošnjo so zavrnili,­ dopustili so mi eno samo knjigo. Če ti je dovoljena samo ena knjiga, se je težko odločiti – izbral sem zbrana dela Williama Shakespearja.« Seveda so mu knjigo kmalu zasegli, toda hitro razmišljajočemu Venkatrathnamu je uspelo čuvaja prepričati, da je to tako imenovana Hindujska biblija, ki jo pač rabi za obiskovanje cerkve.

Starši so mu v zapor v več pismih poslali več indijskih nabožnih voščilnic, podobe je izrezal in jih nalepil na hrbet knjige in platnice. Tako je knjigo lahko obdržal – in jo posojal sozapornikom, tudi Mandeli. Marsikdo si je v njej kaj podčrtal, Mandela odstavke v Juliju Cezarju, skoraj vsi, ki so si jo izposodili, so se vanjo tudi podpisali.

»Shakespearjevo biblijo« bodo ta četrtek razstavili v Britanskem muzeju, že pred razstavo pa je o zadevi marsikaj razjasnila letošnja knjiga sociologa in aktivista Ashwina Desaia Bralna revolucija – Shakespeare na otoku Robben.

V tem delu je kritični profesor, ki je spoznal precej političnih zapornikov, raziskal, kolikšno vlogo so v njihovem življenju imele knjige oziroma kako je potešitev pohlepa po branju vplivala na ohranjanje volje do življenja, kljub temu da so jih oblasti ponižale na raven nižjih bitij, ki jim branje menda ne pritiče.­

»Ti ljudje Shakespearja niso zgolj brali, ampak so o prebranem veliko razmišljali, situacije iz njegovih dram so primerjali s svojimi problemi in problemi svoje družbe, ne nazadnje so Shakespearjeva dela kazala nekaj lepega in dajala voljo za iskanje boljšega življenja,« dodaja Desai in razlaga, da je bilo večerno branje po težaškem zaporniškem delavniku tudi nekakšna pozaba, odrešitev, Shakespeare pa nikakor preveč evropocentričen ali zapleten za Južnoafričane. ­

Zaporniki so brali tako rekoč vse, kar so lahko dobili, raziskovanje pa je še njega napotilo na branje Jacka Londona in Johna Steinbecka. »Take žeje po branju žal ni mogoče primerjati s stanjem v demokratični Južni Afriki, ki je na kulturo branja pozabila, njen izobraževalni sistem pa je v razsulu,« je dodal avtor knjige, nekdanji zapornik učitelj Marcus Solomons pa je ob izidu knjige navrgel, da zaporniki v zaporu na otoku Robben niso brali le iz dolgočasja: »Z branjem so se učili, učenje pa je bilo od nekdaj pomemben vidik svobode.«

Spoznavanje usod posameznih zapornikov po Desajevem mnenju pomaga pri razkrivanju idealov, ki so vodili generacijo političnih zapornikov. Danes so nekdanji zaporniki namreč na oblasti, Desai pa z obžalovanjem ugotavlja, da se včasih obnašajo kot njihovi zaporski stražarji. »Postali so stražarji naše demokracije.«

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se