V Parizu o slovenski kulturi, jeziku, poeziji in Prešernu

Društvo Slovencev v Parizu je v nedeljo pripravilo praznovanje kulturnega praznika pod geslom Govorim, pojem in berem tudi slovensko.

Objavljeno
14. februar 2012 15.23
T. L., Delo.si
T. L., Delo.si
Društvo Slovencev v Parizu je s slovenskim veleposlaništvom, Hišo slovenske poezije v Tinquexu in Slovensko katoliško misijo v nedeljo pripravilo praznovanje kulturnega praznika pod geslom Govorim, pojem in berem tudi slovensko. Med govorniki sta bila tudi profesor Edvard Kovač in direktorica Hiše slovenske poezije Mateja Bizjak Petit.

Predsednica Društva Slovencev v Parizu Ana Stegu Vičič je v uvodnem govoru opozorila na pomembnost spoštovanja kulture kot velike vrednote. Izrazila je veselje nad gojenjem slovenskega jezika v drugi in tretji generaciji izseljencev ter zlasti nad ohranitvijo narečij, ki plemenitijo slovensko besedo.

Kovač je v predavanju Prešeren med domoljubjem in svetovljanstvom izpostavil Prešernovo globino, v kateri je pesnik razkril svoje domotožje. To izseljence močno nagovarja, saj delijo njegovo izkušnjo, »da je bilo nekoč treba pokopati svoje upe in načrte za življenje ter začeti na novo«.

Prešeren spozna, da je neizpolnjevanje želja del življenja in da je potrebna modrost odraslega za sprejemanje tega dejstva. Če pesnik v sonetu O, Vrba še objokuje izgubljene otroške sanje, se v gazeli 5 razkrije kot pravi svetovljan. Domoljubje je univerzalna vrednota vsega človeštva, združeno s svetovljanstvom pa je najbolje izraženo v Zdravljici, kjer Prešeren podaja vizijo harmonije človeka s samim sabo, sočlovekom in naravo, je razmišljal Kovač.

Pesnica Bizjak Petitova je predstavila prvo leto delovanja Hiše slovenske poezije. Kot je povedala, je hiša gostila devet slovenskih pesnikov in pripravila več kulturnih dogodkov. Med drugim so z Društvom slovenskih pisateljev izdali antologijo sodobne slovenske poezije Reka jim gleda v oči, vzpostavili knjižnico slovenske literature, prevedene v francoščino, ves čas pa skrbijo za promocijo slovenske poezije.

Na sklepnem predavanju je, kot je sporočil Kovač, lektorica slovenščine na Institutu za vzhodne jezike in civilizacije Inalcu Meta Klinar predstavila študij slovenskega jezika na tej ustanovi.