Tiskane izdaje
V Ljubljani so danes predstavili knjigo Fajtji hrib Bojišče na Komenskem Krasu 1916 - 1917 znanega slovenskega kirurga, bivšega poslanca v državnem zboru in podpredsednika državnega zbora do upokojitve, Vasje Klavore. To pa je že peta njegova knjiga o prvi svetovni vojni in rezultat skoraj tridesetletnega raziskovanja morij predvsem na našem, slovenskem etničnem ozemlju.
Vasja Klavora se je z raziskovanjem prve svetovne vojne začel ukvarjati že sredi osemdestih let. Tako so nastajale njegove knjige Koraki skozi meglo (1994), Škabrijel (1997), Plavi križ (1998), Doberdob - kraško bojišče 1915 - 1916 (2007) in sedaj še Fajtji hrib Bojišče na Komenskem Krasu 1916 - 1917. Pri Celovški Mohorjevi družbi je izdal še knjigo Predel 1809 o avstrijsko-francoskih spopadih na slovenskem narodnostnem ozemlju, ko so leta 1797 Francozi prvič zakorakali na slovensko ozemlje. Pri Cankarjevi založbi pa je izdal zgodovinski roman Kraljeva gora, v katerem opisuje boje in premike Langobardov proti ozemlju današnje Italije, kamor jih je v drugi polovici šestega stoletja iz Panonije vodil kralj Alboin ...
Vse knjige o prvi svetovni vojni Vasje Klavore so doživele lep sprejem, tako jih je založba Celovška Mohorjeva družba izdala v nemščini, Škabrijel v italijanščini, Doberdob še v madžarščini in italijanščini. Ne bi bilo slabo poizkusiti še s prevodi v angleščino, francoščino, srbščino, ruščino, španščino. Velika vojna je letošnja osrednja jubilejna tema vse Evrope.
O številkah brez besed
V prvi svetovni vojni je slovenski narod procentualno, na tedanje število prebivalcev, utrpel največje izgube, za njim pa Madžari. Koliko je bilo slovenskih žrtev, s tem so mišljeni mrtvi, ranjeni, pogrešani, oboleli, zajeti, psihično prizadeti, begunci ..., Klavora na tiskovni konferenci ni želel izreči nobene številke, češ da to še ni ugotovljeno, upajmo pa, da to nekoč bo.
Klavora se je vseskozi zavedal, da piše knjige za svoje bralce kot humanist in ljubiteljski zgodovinar oziroma kot publicist, ki je temeljito preštudiral tako vire kot literaturo, vključno s sorazmerno redko ali majhno slovensko pričevanjsko.
Knjiga Fajtji hrib govori o enem samem hribu (med Dornberkom in Mirnom, oziroma med Lipo in Opatjim selom) in bojih za njegovo osvojitev, kar se zdi danes precej absurdno, takrat pa je šlo krvavo zares in s tisoči človeških izgub. Knjiga ima toliko slikovnih dokumentov, da že sami povedo vse o grozotah te vojne, a so hkrati avtorjevi opisi tako slikoviti, kot da bi bil tam on sam! V njegovem stilu se vidi in začuti poseben, lahko bi rekli prizadet odnos do snovi, ki ga naši zgodovinarji, kolikor o prvi svetovni vojni sploh pišejo, nimajo.
Klavora je po rodu iz krajev, kjer so potekali najhujši boji med prvo svetovno vojno. Kot gorski reševalec je prehodil vse hribe, kot zdravnik kirurg pa je spoznaval mnoge vojaške situacije na terenu in si znal podrobno, bolj kot kakšen profesionalni zgodovinar, predstavljati, analizirati in oceniti, kaj se je in predvsem kako, vsa ta morija (začenši z bojnimi strupi v granatah v zgornjem Posočju) dogajala. Ob podrobni analizi virov je Klavora znal zgodovinsko snov predstaviti literarno slikovito, temelječo na dejstvih, pri čemer je ohranil dokumentarno verodostojnost s študijem virov, zbiranjem pričevanj (teh je bilo premalo, bodisi ker se je prepozno zavedal pomena osebnih pričevanj udeležencev, ko je bil še čas za zbiranje gradiva, bodisi ker so se ljudje po neizmernem trpljenju zagrnili v molk in o svojih bolečinah niso želeli nikomur več pripovedovati).
Morda je bila najbolj slikovita in hkrati grozljiva misel s tiskovne konference, češ da je nek general štel za svoj osebni in vojaški neuspeh, če je bilo dnevno v spopadih manj kot deset tisoč žrtev.
