Vlada in pisatelji: drugi izraz za varčevanje - plenjenje

Pisatelj Vlado Žabot, nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev, je na pisateljske kolegice in kolege oziroma »slovenske kulturnike« včeraj naslovil pismo, v katerem opozarja, da so te dni lahko priča »nesprejemljivemu rušenju infrastrukture na področju kulture, knjige, filma …«.

Vlado Žabot ugotavlja, da lahko sledimo »oblastnemu plenjenju realnega in simbolnega kapitala te države. To počnejo ljudje, ki v slovenski kulturi nimajo ugleda in referenc. Ki področja ne poznajo. Vodi jih sla po kapitalu in oblasti.« Žabot sprejem uredbe o ukinitvah ali »pridružitvah v okvir ministrstva« številnih politično avtonomnih institucij na področju kulture, od Javne agencije za knjigo RS, prek Arhiva RS, do Slovenskega filmskega centra, komentira z ugotovitvijo, da jo bo državni zbor jutri potrjeval po hitrem postopku – »Brez argumentov. Brez javne razprave. Brez spoštovanja osnovnih evropskih demokratičnih standardov. Z večino pač – skratka po turško.«

Trivializacija programov 
in kulture

Zmanjšanje podpore programom na področju kulture s subvencijami vred Žabot razlaga kot »propad večine kulturnih programov, tudi programov, ki jih izvaja Društvo slovenskih pisateljev, in propad številnih založb«, v vseh teh ukrepih pisatelj ne vidi varčevanja, ki ga je obljubljala nova oblastna koalicija, ampak zgolj »plenjenje«, in dodaja: »Torej ne gre za poštenje, ne gre za resnico, niti za veljavo prava ali za demokratične standarde.« Žabot v pismu navaja, da ima vladajoča koalicija pripravljene načrte za uvedbo tako imenovanega javno-zasebnega partnerstva: »To pomeni, da bo nekdo, politično in človeško potuhnjen in politiki ustrezen, lahko dobil na primer koncesijo za upravljanje Cankarjevega doma, SNG Drame, Opere itn. ter vse pripadajoče subvencije za izvajanje dnevni politiki všečnih programov – z vsem tem bo seveda skrbel predvsem za lasten profit. To na Slovenskem pomeni skrajno provincialistično trivializacijo programov in kulture.«

Žabotov pisateljski kolega ­Dušan Šarotar v tem okviru opaža še nekaj: »Morata nas namreč presenetiti izjemna načrtovanost in usklajenost napovedanih potez, ki zagotovo niso zgolj rezultat neke kratke vladne seje, kajti za tem načrtnim kulturnim udarom (z vojaškimi akcijami, kot bi šlo za bombardiranje iz zraka, kajti pravega soočenja in debate iz oči v oči sploh ni bilo) se zagotovo skriva in zdaj že tudi v dimu razkriva zelo daljnosežen in usoden napad na vse javne in neodvisne kulturne ustanove (muzeji, galerije, Cankarjev dom, gledališča, založbe, javne agencije ...), pri čemer se jih mora v hipu in s čim manj hrupa zavzeti, torej priključiti k ministrstvu, potem pa s preglasovanjem, odvzemom subvencij in zamenjavo vodstva na novo organizirati – po modelu javno-zasebnega partnerstva, torej delno ali v celoti privatizirati!«

Kaj bo s Konzorcijem?

Vlado Žabot v tem kontekstu omenja tudi največjo slovensko knjigarno, Konzorcij, ki je v lasti skupine Mladinska knjiga, in opozarja, da je knjigarna, ki je lansko jesen slavila petdesetletnico delovanja, »s propadom obeh Zvonov mariborske nadškofije pripadla v stečajno maso in s tem bankam upnicam. Te elitnega prostora v centru Ljubljane seveda ne bodo žrtvovale za knjigarno. Čeprav gre za edino kolikor toliko spodobno slovensko knjigarno, ki je od prejšnjega plenjenja še ostala.« Večinski lastnik založbe Mladinska knjiga, holding Zvon Dva, je – kot je znano – šel v stečaj, del bank upnic pa je takrat napovedal morebitno organizirano prodajo svojih deležev, društvo Mali delničarji Slovenije pa je na spletni strani po izredni skupščini delničarjev Mladinske knjige Založbe 21. februarja napovedalo, da se bodo konzorciju zastavnih upnic pridružili tudi mali delničarji, ki so na skupščini predstavljali 12,32 odstotka zastopanega kapitala od 25,3 odstotka preostalih malih delničarjev v tej družbi.