William S. Burroughs: Posebnež, ki je vplival na več generacij

Umetnost Williama S. Burroughsa, pisatelja, vizualnega ustvarjalca ter sopotnika in sodelavca beatnikov, med njimi Jacka Kerouaca in Allena Ginsberga, pristaša tehnike kolaža in cut upa, je zaradi vplivov na tako številne ustvarjalce še posebej vznemirljiva. Njegov vizualni opus je razstavljen v MGLC v Ljubljani.

Vznemirljivo in na moč nenavadno je bilo tudi življenje tega posebneža, rojenega leta 1914 v St. Louisu v ZDA, vseskozi zaznamovano s številnimi vrstami drog in alkoholom, tako da je pravi čudež njegova dolgoživost – umrl je pri 83 letih. Razstava v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Razrezano, vrinjeno, izrezano: umetnost Williama S. Burroughsa (Cut-ups, Cut-ins, Cut-outs: The Art of William S. Burroughs) je prišla v Ljubljano iz dunajske galerije Kunsthalle, kurirala pa sta jo tamkajšnja umetnostna zgodovinarka Synne Genzmer in profesor zvočnih in vizualnih umetnosti z univerze v Liverpoolu Colin Fallows.

Metoda cut up

Burroughs je skupaj s pariškim umetniškim magom Brionom Gysinom razvijal tako imenovano metodo cut up, da bi naredil psihedelično čtivo. Menil je, da bo tako spodkopal medijske temelje liberalnega kapitalizma. Ker je verjel, da časopisi širijo represijo, jim je poskušal s prekrojevanjem zmanjšati vpliv. Zato je v svojih pariških dnevih s slikarjem Gysinom, ki ga je Breton svojčas izključil iz nadrealističnega gibanja, spreminjal besedila Shakespearja, Rimbauda, Eliota, Geneta, Salingerja in jih mešal z novinarskimi naslovi. Metoda cut up je bila pravzaprav Gysinovo odkritje, do katerega je prišel čisto po naključju, ko je izrezoval podlago za svoje akvarele, vendar je Burroughs privedel ta eksperiment do skrajnosti. Fragmente besedila in slik je intuitivno sestavljal v nove strukture, da bi razširil meje jezika in opisal človeško zavest. Razstava prikazuje širok spekter uporabe te metode, ki se je začela leta 1959 v pariškem Beat hotelu. Prenesel jo je namreč še na zvočno in vizualno umetnost.

Dela s puško

Razstava, ki bo odprta do 7. aprila, je obsežen prikaz Burroughsovega dela v različnih medijih. Na njej so prikazani fotomontaže, fotografije,­ vizualni kolaži, zvočni cut upi, knjige, filmi in abstraktne slike, narejene s puško šibrovko. Videti je mogoče tudi lesene podlage, v katere je streljal z orožjem – ki ga je imel sicer zelo rad – in govoril o posebnem tipu slikarskega aktivizma. Burroughs je streljal v pločevinke s sintetično barvo, ki jih je postavil pred podlago. Na razstavi so tudi svinčena zrna, s katerimi je pred koncem življenja streljal v papirnate tarče z risbami uslužbencev represivnih ustanov.

Vpliv na glasbo

Posebej je izpostavljeno za Burroughsa značilno spajanje umetniških področij. S to metodo je vplival na umetnost, glasbo, tehnike digitalnega vzorčenja (semplanja) in nasploh na popkulturo. Z inovacijami in stališči je zaznamoval več generacij na splošno in ne le ustvarjalcev. Eksperimentiranje s kolaži je vplivalo na lepljenje magnetofonskega traku in obliko besedil pri številnih glasbenikih, na primer pri Beatlesih, Franku Zap­pi, Louju Reedu, Davidu Bowieju in Patti Smith.­ Med prvimi pesmimi z metodo cut up sta Tomorrow Never Knows in A Day in the Life skupine The Beatles. Nad njegovo idejo elektronske revolucije so se navduševali hipiji in punkerji ter cybernisti.

Pisatelj

Razstava portretira tudi kompleksno osebnost tega vizionarskega ustvarjalca. Burroughs je širši javnosti sicer bolj znan kot pisatelj. Poleg dela Goli obed, po katerem je David Cronenberg posnel film, sta v slovenščino prevedena še njegov roman Džanki ter zbirka kratke proze Ime mi je Burroughs. Rodil se je v premožni družini in študiral na Harvardu. Leta 1947 se je preselil v Mexico City in z izjemo nekaj krajših obdobij do leta 1974 živel v tujini, v Maroku, Parizu in Londonu. Čeprav je napisal veliko knjig, je najbolj znana Goli obed, ki je izšla leta 1959 v Parizu in prav z njo se je uveljavil kot vpliven pisec. V njem je napovedal številne fenomene, ki smo jim bili ali smo jim priča mnogo pozneje, na primer epidemijo cracka ali vsakdanjo uporabo računalniške funkcije kopiraj-prilepi.

Nekateri kritiki so trdili, da je inventivnost tega predvsem avtobiografskega dela, polnega nasilja, drog, perverzij in halucinogenih situacij, bolj posledica vpliva heroina kot piščevega daru, vendar so mu številni oboževalci, med njimi rock zvezdniki, priskrbeli kultni status. Ko se je pridružil beatniškemu gibanju, je bil starejši od večine, njegov psevdonim je bil William Lee in Kerouac ga v znamenitem delu Na cesti imenuje stari bik Lee. Čeprav je bil deklarirani homoseksualec, se je dvakrat poročil. Prva žena, s katero sta se vzela, ko je bil še zelo mlad, se je od njega ločila, drugo pa je »pomotoma« ustrelil. Oba pod vplivom droge in alkohola sta se igrala Williama Tella, le da žena ni imela na glavi jabolka, temveč kozarec. Strelec je kozarec zgrešil in zadel ženino čelo. Zaradi­ usmrtitve žene, mlade pesnice Joan Vollmer, je v zaporu odsedel vsega trinajst dni, za kar so imeli zasluge njegovi starši.

Ne glede na nasprotujoče si poglede na ustvarjalnost Williama S. Burroughsa se ta uvršča med najbolj znane ustvarjalce generacije beatnikov, subkulturnega gibanja, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja z radikalnim izzivanjem tradicije napovedalo burno desetletje, ki je šele prihajalo.