Založniki in knjigotržci, ki so se minuli teden v Portorožu zbrali na jubilejnem, 10. kongresu o knjigi, menijo, da je JAK poskrbela ne le za učinkovito in bolj nepristransko sofinanciranje knjižne in revialne produkcije ter bralne kulture, kot smo ga poznali pred njeno ustanovitvijo, ampak tudi za kakovostno podporo knjigarniškim programom in za promocijo slovenske knjige v svetu.
Ob izteku prvega triletnega obdobja programskega financiranja pričakujejo celovito in objektivno ovrednotenje minulega obdobja in strokovno razpravo o tem, kako zagotoviti še bolj učinkovito delovanje agencije, ne pa rezov v njeno delovanje in s tem v življenje knjige brez jasnih analiz, podatkov in strokovne razprave, so zapisali v pozivu.
Sredi maja sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ, ki določa način tudi financiranja JAK, namreč določa, da se iz državnih sredstev financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije, ne pa tudi njenega delovanja. Določa tudi, da se lahko v primeru, da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.
Minister Žiga Turk je sicer že konec marca, ob vesti, da JAK in Slovenski filmski center ne bosta ukinjena, kot je bilo sprva načrtovano v sklopu varčevalnih ukrepov vlade, napovedal, da bo država zmanjšala sredstva za uradniški del njunega delovanja.
JAK je v začetku junija na spletni strani objavila obvestilo prijaviteljem s področja znanosti in poljudne znanosti, da je bila prisiljena ustaviti svoje poslovanje na tem področju. Kot so zapisali, agencija nima na voljo denarja za pokrivanje stroškov, kot so prostor, elektrika, pisarniški material, poštnina, telefon, elektronska pošta, izvajanje izplačil in pravni pregled za to področje.