Tiskane izdaje
Iz Slovenskega centra Pen je do konca redakcije izstopilo enajst članov od 110. Zanimivo pa je, da so izstopne izjave poslali tudi trije nečlani: Dimitrij Rupel, Jože Snoj, Borut Trekman. Tem je članstvo prenehalo, ker kljub številnim opominom niso plačevali članarine.
Jože Snoj, ki mu je članstvo prenehalo leta 2011, ker ni plačeval članarine od leta 2005, je »zainteresirano javnost« obvestil, da je »29. marca 2013 izstopil iz Društva slovenskih pisateljev in slovenskega Pena, ker tačas nista vredna svojega namena«.
Drago Jančar je v izstopni izjavi dejal, da je bil dolga leta privržen idealom listine Pena. »In prav zato, ker v te ideale še zmeraj verjamem, hkrati pa vidim, da se odborniki Slovenskega centra Pen slovesno požvižgajo na moje mnenje, v tej organizaciji ne želim več delovati.«
Boris Pahor je bil jedrnat: »Ker menim, da Pen ne sme slediti politiki, ga zapuščam.«
Niko Grafenauer meni, da se je razsodišče pridružilo politični gonji proti svojemu članu, namesto da bi se distanciralo od nje ali ga celo zaščitilo.
Braneta Senegačnika je zmotila predvsem razlaga upravnega odbora, ker da v njej ni oprijemljivih argumentov. Je pa po njegovih besedah iz nje mogoče zaznati ozračje, nenaklonjeno ali celo sovražno do individualne odgovornosti in individualnega presojanja.
Alenki Puhar se »ob dogajanju zadnjih tednov in revolucionarnem kiču mnogih izjav, ki to spremljajo, vsiljuje podoba Jana Husa na grmadi«.
Andrej Capuder je pojasnil, da se je za izstop odločil v ugovor »servilni potezi slovenskega Pena, ki je bila izglasovana v najožjem krogu, v soglasju z zdajšnjo politično klimo, ko sta na kocki čast in svoboda slovenskega naroda«. Dodal je, da izstopa iz »druščine, ki je tako očitno poteptala svojo ustanovno listino«.
Anton Stres pa je zapisal, da je Janševa izključitev politizacija, ki je v nasprotju z ustanovnimi načeli Pena. Ker bi njegovo nadaljnje članstvo lahko pomenilo, da se s tem strinja, je izstopil.
Literarni kritik, kolumnist in donedavnega še programski direktor EPK Mitja Čander je člane in članice Pena nagovoril z naslednjo odstopno izjavo:
Dobrih dvajset let je Slovenija bila svetla izjema, koder se pisateljska srenja ni razpadla na dve polovici kljub različnim političnim pogledom. Žal se je zdaj zgodilo prav to. Ne poznam vseh okoliščin, a politizacija Pena je presegla mero zame sprejemljivega, zato izstopam. Ne želim, da razumete to gesto kot znak opredeljevanja, ampak nasprotno, kot protest zoper to logiko znotraj združenja. Če se zadeve umirijo, se z veseljem vrnem v druščino.
Feri Lainšček: Proces me žalosti in ga ne odobravam
Ponoči je odstopno izjavo poslal tudi pisatelj Feri Lainšček.
»Za članstvo v združenju sem se pred leti odločil, ker so načela Listine mednarodnega Pen povsem uglašena z mojimi ideali o svobodi izražanja, umetniškega ustvarjanja in javnega delovanja besednih ustvarjalcev. Ob aktualnem dogajanju v Slovenskem centru Pen – to je, ob izključitvi enega izmed članov, protestnih izstopih nekaterih članov, vztrajanju pri formalnih postopkih in predvsem v odsotnosti poglobljene ter celovite razprave – žal ugotavljam, da bi bil s svojo nadaljnjo člansko prisotnostjo nehote soudeležen v procesu, ki me žalosti in ga seveda tudi ne odobravam.«
Razlogi so torej povsem osebne in načelne narave, piše Lainšček iz Murske Sobote.
Tone Peršak: Izključitev ni bila politična gesta
Podpredsednik Slovenskega Pen Tone Peršak obžaluje odločitve kolegov za izstop in centra, za katerega upa, da se bo vendarle konsolidiral.
Peršak obžaluje, da so kolegi, ki so izstopili iz Pen, izključitev Janše razumeli kot politično dejanje in da v mnogih primerih ob izstopu tudi navajajo politične argumente.
Za STA je dodal še, da so že tedaj, ko so se spraševali o primernosti članstva Janše v Penu, vedeli, da se bo po sprejemu končne odločitve o njegovi izključitvi nekaj ljudi odločilo, da iz centra izstopi. »Pa vendar je bilo odločitev treba sprejeti. Častno razsodišče je kompetentno razsojalo o predlogu, upravni odbor pa mu je večinsko pritrdil,« je spomnil Peršak.
Ponovil je, da izključitev Janše iz Pen ni bila politična gesta. »V upravnem odboru smo zelo poudarjali, da o izključitvi ne razmišljamo zaradi političnega ravnanja Janše kot predsednika stranke ali zaradi očitkov o morebitnem nezakonitem ravnanju, npr. v zvezi z orožjem. Izključili smo ga zaradi njegovih stališč in izjav v zvezi s svobodo medijev, svobodo izražanja, svobodo političnega izražanja v zvezi s protestniki, itd.,« je poudaril.
Boris A. Novak: Hud udarec za Pen
»Seveda je to hud udarec za Slovenski center Pen. Obenem pa menim in vztrajam, kot eden od podpisnikov predloga za izključitev Janeza Janše, da taki osebi ni mesta v centru,« je dejal podpredsednik Mednarodnega centra Pen Boris A. Novak.
»Menim, da se kolegi, ki so izstopili, sprenevedajo o naravi Janševega delovanja in stališč,« in dodal, da so bila pri izključitvi Janše bistvena pravila Pena, ki izhajajo iz mednarodne listine, ki jo je Janša »zelo pogosto prekršil,« piše STA.
Kot primere je navedel javno in obilno dokumentirano propagando zoper izbrisane in Rome ter Janševe javne grožnje intelektualcem, ki so uveljavljali svobodo izražanja mnenja, kar je temeljna vrednota Mednarodnega Pena. Poleg tega si je Janša »v zadnjem času dovolil, da je vodstvo Slovenskega Pen označil z izrazoma 'udbovci' in 'oznovci' in s tem potrdil, da stoji za kampanjo Reporterja in Demokracije v zvezi z napadi na pisatelje v zadnjem letu dni,« je dejal A. Novak.
Dodal je, da mu je zaradi tesnega sodelovanja z nekaterimi posamezniki, med drugim pri Novi reviji, zaradi njihovega izstopa iz Slovenskega Pen »osebno zelo hudo«.
Na vprašanje, ali se bo o številnih izstopih izrekal tudi Mednarodni Pen, je A. Novak pojasnil, da so postopki, kako naprej, lahko zelo različni. Vsak center Pen ima svojo avtonomijo, da notranje zadeve poskuša najprej razrešiti sam. V kolikor to ni mogoče, je po besedah A. Novaka možna tudi obravnava na ravni Mednarodnega Pen.
Izključitev Janše iz Pen je A. Novak problematiziral že jeseni leta 1991. Upravni odbor Slovenskega Pen ga tedaj ni podprl. Ni pa nasprotoval sprejetju Janše v Pen leta 1988, saj so in so bile, kot je dejal, tovrstne geste solidarnosti za Pen način delovanja in zaščite ogroženih intelektualcev.
SDS: Izključitev je totalitarna
Stranka je v sporočilu za javnost povzela scenosled odločitev odbora Pen, ki so vodila do »totalitarne izključitve« Janeza Janše. Navedli so tudi, da jih je bivši predsednik vlade v pismu prosil za pojasnilo, nato pa 29. marca prejel pismo, v katerem »so mu poslali zgolj sporočilo za javnost in ne obrazloženega sklepa«.
Ob tem je predsednik Janša zapisal, da »ne glede na to, ali je šlo za pomoto ali nepoznavanje procesnih pravil, ugotavljam, da doslej še nisem prejel nobenega sklepa, na katerega bi se lahko pritožil. Na obvestilo za javnost najbrž doslej v zgodovini človeštva še nihče ni vložil formalne pritožbe.«
Na spletni strani stranke objavljajo odzive posameznih literatov na izključitev Janše. Svoje odstopne izjave so jim posredovali Drago Jančar, Boris Pahor, Jože Snoj, Alenka Puhar, Andrej Capuder, Dimitrij Rupel, Anton Stres, Brane Senegačnik, Tone Kuntner, Feri Lainšček. Pisma podpore ali ogorčenja pa so poslali še Meta Kušar, Dean Komel in Evgen Bavčar.
