Knjigo Zgodbe izbrisanih prebivalcev sestavlja 27 avtobiografskih zgodb napisanih s pomočjo študentov FF.

Ljubljana - Avtorji knjige Zgodbe izbrisanih prebivalcev so v Hiši sanjajočih knjig ob 20. obletnici izbrisa več kot 25.000 prebivalcev Slovenije iz registra državljanov spregovorili o manj znanih vidikih izbrisa. Kot je dejala sourednica knjige Uršula Lipovec Čebron, je v knjigi mnogo zgodb ljudi, ki so se z izbrisom soočali že kot otroci.

Knjigo Zgodbe izbrisanih prebivalcev, ki sta jo uredili Uršula Lipovec Čebron in Jelka Zorn, sestavlja 27 avtobiografskih zgodb izbrisanih posameznikov in posameznic. Svoje zgodbe so izbrisani napisali skupaj s študentkami in študenti Fakultete za socialno delo in oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Presunljive zgodbe izbrisanih prebivalcev te posameznike dvignejo iz brezosebne množice izbrisanih in problematiko izbrisa predstavijo v novi, še nepoznani luči, povzema STA.

Ideja za knjigo je nastala med delom na projektu, v katerem so se študenti Fakultete za socialno delo ukvarjali s problematiko izbrisanih in z izbrisanimi osebno. Odločili so se, da nekaj zgodb teh posameznikov izberejo in zapišejo v knjigo. Kot je povedala sourednica Lipovec Čebronova, je ta knjiga le eden izmed poskusov kako predstaviti življenjske zgodbe izbrisanih, saj je njihovih različnih zgodb res ogromno. Glede na pozitiven odziv izbrisanih bi bilo mogoče napisati še veliko več takšnih knjig, je še dodala.

Precej zgodb, ki so predstavljene v knjigi, je zgodb ljudi, ki so bili izbrisani že kot otroci. Po mnenju sourednice knjige Lipovec Čebronove, so ti vidiki izbrisa precej manj znani slovenski javnosti kot zgodbe odraslih izbrisanih državljanov. »Ti otroci so se s problematiko izbrisa večinoma soočali na zelo ustvarjalen način, s pogumom in s strategijami, ki so občudovanja vredne,« je še dodala Čebronova.

Knjiga je nastajala več let, vse skupaj je delo z izbrisanimi potekalo okoli tri leta, izšla pa je julija lani, je povedala Čebronova.