Ko zadonijo Gregorijanci

V ljubljanski Hali Tivoli je nastopila skupina Gregorian, ki poje pop in rock uspešnice v gregorijanskem koralu. V Ljubljani so nastopili v okviru svetovne turneje ob 10-letnici delovanja in izidu novega albuma Masters Of Chant Chapter VII.

Objavljeno
11. december 2009 16.56
Posodobljeno
11. december 2009 16.56
Zdenko Matoz
Zdenko Matoz
Kaj težko nalogo so imeli člani pevskega zbora Gregorian, ki naj bi v mali dvorani ljubljanske Hale Tivoli pričaral gotskost glasbenega izraza, zaznamovanega s petjem gregorijanskih koralov. Projekt Gregorian, ki je nastal na zeljniku nemškega glasbenega producenta Franka Petersona, je postal svetovno prepoznaven, ko je osem šolanih pevcev začelo v gregorijanskem koralu prepevati pop in rock uspešnice. V Ljubljani so nastopili v okviru svetovne turnej ob 10-letnici delovanja.

Na svojem prvem nastopu v Sloveniji so tako predstavili svojo različico značilnih in pomebnih pesmih iz zgodovine sodobne popularne glasbe. Začeli in končali so s protivojnima pesmima, in sicer smo najprej slišali Brothers In Arms zasedbe Dire Straits, zadnja pesem, ki so jo izvedli na koncu dodatka pa je bila Lennonova Xmas (War Is Over).

Osem pevcev gregorijanskega korala je nastopilo ob pomoči kitarista, bobnarja in klaviturista ter občasno tudi angleške pevke in skladateljica Amelie Brightman, sicer mlajše sestre sopranistke Sarah Brightman, ki je tudi naredila kariero s podobnim projektom glasbenega prepletanja klasike z rockom in popom.

Mnoge od teh pesmi so sicer zelo dinamične in energične, tako da so Gregorijanci občasno imeli težave ostati mirni in resni. Se je kar videlo, da je šlo nekaterim občasno na smeh. Sicer pa, če so se resnosti in komornosti držali v interpretacijah, so bili toliko bolj šaljivi vmesni nagovori, še posebej tiso o gregorianskem predpražniku, ki ga mora imeti skorajda vsak dom in izjava enega od bratov, da so absolutno najgrši boy band na svetu.

V nastopu so bolj ali manj posrečeno prepletali igro luči (še posebej je bilo učinkovito, ko so z ogledali svetili po občinstvu, z ognjem, vetrom, vidoprojekcijami in proti koncu koncerta, ko so zapeli tudi nekaj božičnih pesmi in jih pobelili še z umetnim snegom. Vse skupaj pa so začinili s togimi koreografijami njihovega premikanja (sprehajanja) po odru. Bratje pa so se tudi nekajkrat vmes preoblekli v meniške kute različnih barv.

V celoti gledano je bilo kar zanimivo v živo prisluhniti njihovim različicam nekaterih veličastnih pesmi kot so Tears In Heaven (Eric Clapton), Join Me (HIM), Angels (Robbie Williams), Wish You Were Here (Pink Floyd) in Stairway To Heaven (Led Zeppelin) ter z novega albuma Masters Of Chant Chapter VII pesmi One (U2), Sweet Child Of Mine (Guns n' Roses), Whiter Shade Of Pale (Procol Harum) in Kashmir (Led Zeppelin).

Vsekakor bi za popolnejši užitek v njihovi glasbi bilo v Ljubljani več drugih primernejših prostorov, kakšna cerkev ali pa vsaj Gallusova dvorana Cankarjevega doma. Vsekakor pa je bil nastop skupine Gregorian zanimiva izkušnja, kateri je na koncu občinstvo stoje zaploskalo.