Igor Bratož, kultura
Ljubljana - Kresnik, mitološki sončni junak, na kresni večer vladar sveta oziroma devete dežele je današnji večer na ljubljanskem Rožniku držal v napetosti, vremenski in literarni. Znova, enaindvajsetič, od tega največkrat na ljubljanskem Rožniku, je kresna noč prinesla tudi novega dobitnika Delove nagrade za roman leta kresnik.
Tretjega kresnika si je pripisal Drago Jančar za delo To noč sem jo videl, žirija pa je o delu zapisala, da deveti Jančarjev roman, razmeroma kratek, prinaša pa eno najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.
Žirija, ki ji predseduje prof. dr. Miran Hladnik, je izbrala izmed letošnjih petih velikih finalistov, romanov Evalda Flisarja Na zlati obali (Mladinska knjiga), Draga Jančarja To noč sem jo videl (Modrijan), Štefana Kardoša Pobočje sončnega griča (Litera), Sebastijana Preglja Mož, ki je jahal tigra (Študentska založba) in Vladimirja P. Štefaneca Odličen dan za atentat (Mladinska knjiga).
Tudi letos je režiser Igor Likar vse dogajanje vpletel v tako imenovani Studio Kresnik, ki je obiskovalce prireditve obdal z govorico zgodb, upesnjeno ali upeto liriko pripovednikov in pevcev: pod rožniško cerkvico in pod stoletnimi kostanji, ki krasijo rožniški vrh, se je med čakanjem na odločitev žirije na več »kresovanjskih« prizoriščih zvrstil scenski dialog glasbenih skupin, bardov in pripovednikov, od glasbene skupine Jararaja in kantavtorja Boštjana Narata in legendarne skupine Sedmina do tolkalne skupine deklet Šus, vmes pa so bili posajeni tudi drzni plesni dueti Rosane Hribar in Gregorja Lušteka s prizori ljubezenskega agona. Pogovor s tremi finalisti sta vodila Tina Košir in Dražen Dragojevič.
Zdravstveni razlogi so bili danes razdeljeni pravično, doma so zadržali enega od finalistov, Evalda Flisarja, in enega od žirantov, Petra Kolška, Drago Jančar pa je svojo odsotnost na prireditvi razložil v posebni izjavi, v kateri je zapisal: »Tistim ljubiteljem in poznavalcem literature, ki med zasedanjem cenjene žirije na Rožniku morda pogrešajo mojo navzočnost, bi se rad opravičil in sporočil, da sem se odločil na rezultat tega zasedanja raje počakati doma. Mislim namreč, da knjiga, ki tam tekmuje za kresnikovo nagrado, ne potrebuje moje podpore. Ko sem napisal zadnji stavek, je začela živeti svoje življenje.« Vsem je seveda zaželel lep poletni večer in dolgo potovanje v noč.
Drago Jančar: To noč sem jo videl
Po naslovu romana To noč sem jo videl se zdi, da neki moški pripoveduje o neki ženski, v resnici pa je to literarno delo, v katerem ženska, ne da bi bralcem neposredno spregovorila eno samo besedo, združuje ob sebi ljudi, ki pripovedujejo o zgodovini.
Razmerje med krhkim posameznikom in zgodovinsko usodo je temeljna in najbolj znana razsežnost Jančarjevega pisateljevanja, tokrat prihaja na dan v zgodbi, ki je doma izključno v naših krajih in sega s svojimi posledicami tudi v naš sedanji čas.
To je zgodba o Nemcih, partizanih in o ljudeh, ki niso hoteli biti ne eno ne drugo, a so bili deležni obojega: nasilnosti okupacije in nasilja, v katerega je prerastel narodni odpor. S pisateljevim rašomonskim pristopom pripoveduje to zgodbo pet oseb, kar pomeni pet resnic o isti osebi, ki je literarni odsev resnične ženske z gorenjskega gradu Strmol in njene usode.
Vse resnice se na koncu zgostijo v spoznanje, da je zgodovina nad človekom, da ga prizadeva s hudim, toda prav zaradi tega je človek velik v ljubezni in v trpljenju, pa tudi v zmotah in idejah. To noč sem jo videl je deveti Jančarjev roman, razmeroma kratek, prinaša pa eno najboljših literarnih besedil o Slovencih, zapletenih v drugo svetovno vojno in med seboj.
O tem, kako ustvarja Drago Jančar in pogovor s pisateljem si lahko preberete na naši spletni strani Delo.si.
Če ste podelitev nagrad zamudili v živo, si lahko jutri na drugem programu Televizije Slovenija ogledate reportažo z Rožnika.