Miran Hladnik: Letos mojemu favoritu dobro kaže

Kaj je letos drugače? Romanov je za spoznanje manj kot lani. Ali pa to, da moški ekskluzivizem med nominiranci popušča.

sob, 23.06.2012, 09:00
Nocoj je kresni večer

Nocojšnjega zaključnega dogodka­ na dolgi poti do razglasitve najboljšega romana preteklega leta, ki se bo pod naslovom Od ljubezni do ljubezni po 20. uri odvil na ljubljanskem Rožniku, se bo zagotovo udeležila strokovna žirija 
(dr. Miran Hladnik, predsednik, ter dr. Alojzija Zupan Sosič, Tina Vrščaj, Valentina Plahuta Simčič in Igor Bratož), ki bo poslednjič razmislila in na kraju samem razsodila o dobitniku letošnjega Delovega kresnika.

Med ustvarjalci in ljubitelji domačega romanesknega pisanja ter vznemirljivega druženja na kresno noč bodo posebne pozornosti deležni finalisti letošnjega literarnega izbora, avtorici in pisatelji nominiranih romanov: Cvetka Bevc (Potovci), Aleš Čar (O znosnosti), Zdenko Kodrič (Opoldne zaplešejo škornji), Andrej E. Skubic (Koliko 
si moja?) in Lucija Stepančič 
(V četrtek ob šestih).

Ob 20. uri bomo na Cankarjevem vrhu na Rožniku najprej pospremili v klavzuro žirijo, med njihovim uro in pol trajajočim razmislekom se bosta z nominiranci pogovarajali Tina Košir Mazi in Katja Šulc, v soju bakel pa nastopili številni glasbeniki, Gal in Severa Gjurin s skupino, Jure Tori, Jure Longyka, plesna skupin Kjare Starič... Prireditev je kot vsa zadnja leta v rokah režiserja Igorja Likarja, odgovorna urednica časnika Delo Romana Dobnikar Šeruga bo nagrajencu izročila ček za pet tisoč evrov, slavljenec pa bo prižgal tradicionalni kres. S. Pe.

Vsi kresnikovi 
lavreati

Nagrado kresnik so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat, drugega posmrtno), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (trikrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva,­ Štefan Kardoš, Goran­ Vojnović­ in Tadej Golob.

Vsako leto na dan podelitve kresnika opravimo pogovor s predsednikom ali predsednico žirije. In vsako leto so si vprašanja bolj podobna, kot so si odgovori. Kaj je letos drugače? Na primer to, da je romanov za spoznanje manj kot lani. Ali pa to, da letos moški ekskluzivizem med nominiranci popušča.

Zahtevno in, kot vidimo, ne zmeraj hvaležno delo predsednika žirije opravljate tretje leto. Dovolj za občutek, da je nocoj pred vami rutinsko opravilo?

Nekaj izkušenj se je že nabralo v treh letih, tako da približno vem, kakšna bodo novinarska vprašanja, pričakovanja zavzetih bralk in pomisleki tako imenovanih leposlovnih gurmanov, vendar je to premalo, da bi sklepnemu dejanju lahko nalepil oznako predvidljivega rutinskega dogodka. Romaneskna bera, ki jo jemljemo v roke, je vsako leto malo drugačna, spremenila se je tudi sestava žirije in rahlo se spreminjajo, naj si to priznamo ali ne, tudi kriteriji, po katerih izbiramo. Če drugega ne, ne maramo vsako leto enake pripovedne robe in z višjimi ocenami nagrajujemo tisto, ki nas preseneti. Tolikokrat smo že rangirali finaliste, argumentirali drug drugemu, kaj nas pri njih navdušuje in kaj moti ali spravlja ob živce, da sicer slutimo, kdo bo udeležen v finalnem dvoboju, vendar bi bila trditev, da že zdajle lahko rutinsko napovemo zmagovalca, le preveč predrzna.

Količinski obseg romanov 
je zadnja leta približno enak, prek sto naslovov. Kaj pa druge značilnosti te obsežne produkcije? Je letos kaj, tekst ali avtor, kar je opazno drugače ali drugačno?

Nekaj malega, na oko za desetino, se je letos količina romaneskne produkcija zmanjšala, saj nekaterih od dobrih sto registriranih naslovov preprosto še ni bilo iz tiskarn; prav mogoče je, da je kdo od avtorjev oziroma katera od založb zašla v finančno stisko in se mogoče celo odloča za zgolj elektronsko izdajo, čeprav še vedno vlada prepričanje, da to pač ni tisto pravo in da romana brez promocijske folklore, ki spremlja tiskane izdaje, ni.

V oči mi je padlo, da je letos med nominiranimi več žensk, kar je za moški ekskluzivizem kresnika, ki je v dvajsetih letih uspel nagraditi le dve pisateljici, presenetljiv slučaj. Ja, bolj slučaj kot obrat, saj radikalnih sprememb, ki bi dajale prednost 'ženski pisavi', ni na vidiku. Bo pa treba priznati, da ženske niso samo bolj zavzete bralke kot moški, ampak da počasi prevzemajo pobudo tudi na produkcijski ­plati.

Ali se da reči kaj novega o tem, v kakšni kondiciji je slovensko žanrsko pisanje?

Z žanri je na Slovenskem križ. Pred desetletji smo literaturi, ki ni bila sama sebi namen in bralca ni znala nagovarjati samo z narcisoidnim 'Glej, kako sem lepa', ampak je hotela biti psihosocialno relevantna, rekli trivialna. Ker pa je to preveč slabšalen izraz – zdrav občutek nam pravi, da s psihosocialno inštrumentalizacijo literature ni prav nič narobe –, so se namesto njega začeli uporabljati vrednostno nevtralnejši izrazi lahka književnost, popularna literatura in žanrska literatura.

Menda je treba postmoderni pripisati zasluge za to, da se je ločnica med 'uporabnim' žanrskim pisanjem in nekoristno gospo umetniško literaturo v veliki meri zabrisala in je ponovno postalo legitimno pričakovanje, da je mogoče pisati tako, da je všeč bralcem, ki v literaturi iščejo táko ali drugačno korist – globoke misli, življenjska spoznanja, zanimive zgodbe, eksotična dogajališča, uganke, sentiment, napetost, socialne utopije in podobno –, in hkrati tako, da zadovolji tudi senzibilnega literarnega sladokusca, ki pri literaturi v prvi vrsti ceni njen artizem ali umetelnost, tj. način, kako je narejena. Berem, da je postmoderna že mimo in da je spet napočil čas ločevanja duhov in ločevanja žanrske literature od elitne, vendar o tem dvomim. Kresnik sicer ni nagrada za žanrsko romanopisje, pa vendar lahko skoraj vsakemu letošnjemu nominiranemu romanu pripišem žanrsko oznako: detektivka, ljubezenski, vojni, zgodovinski, humoristični, družbenokritični, 
(avto)biografski, rodbinski roman, roman s ključem. Ker stojijo za njimi profesionalna pisateljska imena, bi to lahko uporabili tudi za dokaz dobre kondicije slovenskega žanrskega pisanja, seveda ob zavesti, da žanrske literature ne razumemo kot sinonim za nezahtevno ­pisanje.

In kaj je mogoče opaziti, če gledate na sodobni slovenski roman z generacijskega vidika?

O, hvala lepa za zanimivo domačo nalogo. S klikanjem po imenih nominirancev v wikipedijskem geslu kresnik rojstne letnice pisateljev izvem en dva tri. Izkaže se, da je povprečni kresnikov nominiranec komaj stopil med abrahamovce, da je bilo med 2007 in 2010 za nominacijo in za zmago dobro biti nekaj let mlajši, druge čase pa malo starejši. Le kdo bo šel preverjat, kakšne so bile generacije pri slovenskih romanopiscih v preteklih obdobjih in ali so podobno stari tudi drugod po svetu, in kdo bo znal presoditi, ali je to dobro ali slabo za vitalnost slovenskega romanopisja. Najbrž gre bolj za biološke kot literarnozgodovinske danosti.

Nedavna polemika o 'berljivosti' kot kriteriju pri žirantskem delu za kresnika je najbrž bolj kot na delo žirije vplivala na zavest javnosti, ki se je morda vprašala, koliko je to relevanten kriterij in kaj sploh pomeni.

Célo leto se je zadržal oče nagrade kresnik, preden je udaril s kritiko žirantskih kriterijev, potem ko se mu lani ni uspelo uvrstiti med peterico. Na abotnost Žabotovega zatrjevanja, da je kakovost premo sorazmerna s težko berljivostjo, sem se odzval v Delu, njegovo podtikanje, da žirija pod mojo komando ceni samo romane s sodobno tematiko, pa je tako deplasirano, da komaj zasluži odgovor. Na zmedeni pisateljev očitek, da žirija zadnje čase izbira v znamenju potrošniške mentalitete, ki škoduje vrhunski umetnosti, naj odgovorijo, če se jim ljubi, njegovi v zadnjih letih nagrajeni kolegi Drago Jančar, Tadej Golob, Goran Vojnović, Štefan Kardoš in Feri Lainšček.

No, polemika o berljivosti kot enem izmed mnogih kriterijev, ki nastopajo pri vrednostnem rangiranju romanov, je bila kljub vsemu koristna, saj je spodbudila natančnejše razmisleke in omogočila zavrnitev banalne zamenjave berljivosti z branostjo, ki se meri s številom izposojenih in kupljenih izvodov knjige. Prav je, če v izogib nekorektnemu poenostavljanju ponovim: pod berljivostjo razumemo privlačnost motivike, napetost, presenetljivost, sugestivnost, atmosfero in podobne učinke, ki branijo knjigo odložiti pred koncem, pri čemer nekateri žiranti takih učinkov ne cenijo in njihovim avtorjem znižajo rang, drugi pač ravno narobe.

Ali so romani, ki so bili v zadnjih letih nominirani za kresnika ali so celo 'zmagali', v pedagoškem procesu, pri katerem ste kot univerzitetni učitelj bistveno soudeleženi, doživeli kakšno seminarsko pozornost?

Intenzivno prebiranje svežih romanov seveda ne ostane brez sledu v razredu, čeprav je jedro mojih predavanj in objav proza že zdavnaj umrlih pisateljev. Aktualni romani pridejo prav za primerjavo s pripovedno tradicijo in za njeno osmišljanje, kritiške in vrednostne dileme ob njih pa pomagajo razumeti delovanje literarnega sistema in oblikovanje literarnega kanona, utirajo pot alternativnim klasifikacijam in razlagam slovenske literarne preteklosti in koristijo študentom pri sestavljanju literarnovednih gesel v spletno enciklopedijo.

Lani ste na vprašanje, ali imate med nominiranci svojega favorita, dejali, da je ta že izpadel iz ožjega izbora. Je letos drugače?

Ja, letos je drugače in mojemu ­favoritu dobro kaže.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
wladymyr

Trikrat so podelili denar mariborskemu piscu, ko so se zmenili, da je ukresnjen... bedarija na tretjo potenco! okrancljana z denarjem!

24. maj 2013, ob 23:27:36
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej