Razstava: Nagrada kresnik v Nuku

V čas kresnikovanja, ko se, kot pravi ljudski pregovor, »o kresi dan obesi«, in ko zdaj že tradicionalno na Rožniku eden od petih nestrpnih slovenskih pisateljev (kakšen med njimi tega pritiska ne prenese in na morebitno nagrado oz. telefonski klic, da jo je dobil, čaka v varni bližini), je v Narodni in univerzitetni knjižnici odprta razstava Nagrada kresnik: 20 let sodobnega slovenskega romana.

Razstavo je pripravila Petra Jager in ob tem zapisala, da je »20 let nagrade kresnik, ki jo od leta 1991 podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman leta, zagotovo tehtno izhodišče za razmislek o stanju, možnostih in razvoju sodobnega slovenskega romana, kot tudi o pomenu in teži literarnih nagrad, ki naj bi v poplavi literature odbrale in izpostavile tisto, kar ustreza najvišjim literarnoumetniškim merilom«.

V nekaj vitrinah v preddverju velike čitalnice so predstavljeni nagrajeni romani in njihovi avtorji ter letošnji nominiranci. Nagrado, ki si jo je »izmislil« pisatelj Vlado Žabot in ji dal ime po poganskem mitološkem bitju, so prvič podelili 23. junija 1991 v Razkrižju. Do leta 1996 je podelitev gostovala na Jurčičevi domačiji na Muljavi, od takrat pa (po dvakratnem skoku na Ljubljanski grad) poteka na ljubljanskem Rožniku.

Za osvežitev spomina, kresnika so doslej prejeli Lojze Kovačič (dvakrat), Feri Lainšček (dvakrat), Miloš Mikeln, Andrej Hieng, Tone Perčič, Berta Bojetu, Vlado Žabot, Zoran Hočevar, Drago Jančar (dvakrat), Andrej Skubic, Katarina Marinčič, Rudi Šeligo, Alojz Rebula, Milan Dekleva, Štefan Kardoš, Goran Vojnović in Tadej Golob.