Sekcija Perspektive: ljubezen na tri načine

Specialec izraelskega režiserja Nadava Lapida je lucidni portret sodobnega Izraela.

Objavljeno
14. november 2012 17.59
Mojca Kumerdej
Mojca Kumerdej

Specialec izraelskega režiserja Nadava Lapida je lucidni portret sodobnega Izraela, v katerem so izraelsko-palestinski konflikt in notranjepolitična trenja o konceptu države dejansko voda na mlin izraelski ter svetovni politiki in korporacijam. Hkrati zamegljujejo ekonomsko in družbeno stanje države, v kateri peščica nesramno bogati in je večina vse revnejših.

Režiser portret globinsko izrisuje iz dveh smeri, ki se na koncu travmatsko srečata: skozi Jarona, pripadnika elitne protiteroristične enote, ki mu je, kot njegovim kolegom, tovarišija v službi države svetinja, fetiši pa orožje, trenirano telo, nosečnost njihovih žena in otroci. Na drugi strani so mladi izraelski teroristi, katerih sovražniki niso ne Palestinci ne izraelska policija in vojska, ampak družba, ki na račun večine omogoča bogatenje elite, struktura, prežeta s strahom in nasiljem, v katero se bolj kot ne histerično in impulzivno zapletejo mladi uporniki.

Manifest, ki ga spiše pesnica, edino dekle v skupini, bi bilo danes mogoče prebrati skoraj kjer koli na svetu, poleg njihove zahteve po temeljiti družbeni spremembi režiser osvetli intimne razloge, ki povezujejo v skupino in katerih označevalec je ljubezen – bodisi neodgovorjena, bodisi očetovska, bodisi, kot v primeru karizmatičnega vodje, samozadostni narcizem. Da specialci in uporniki niso na nasprotnih bregovih, Jarona spreleti šele ob stiku z ugašajočim pogledom mlade pesnice. Izvrsten, izjemno intenziven film.