Kulturno dogajanje bo letos prav tako bogato kakor lani, saj se zdi, vsaj glede na število dogodkov, kot da se recesija polja kulture in umetnosti še ni dotaknila. Naziv svetovna prestolnica knjige bo nosila Ljubljana.
J. Š. A.
Letos bo naziv svetovna prestolnica knjige nosila Ljubljana, kakor so že lanskega junija razglasili na sedežu Unesca v Parizu. Izbranemu mestu naziv svetovne prestolnice knjige pripada eno leto, med dvema praznovanjema svetovnega dneva knjige, ta je 23. aprila. Program, s katerim je Ljubljana kandidirala, je zelo raznolik, od promocije literature in avtorjev, knjige in branja do spodbujanja dostopnosti knjige, in nagovarja vse skupine prebivalstva, glavno izhodišče pa je bilo vključevanje in povezovanje vseh členov knjižne verige. Nominacija ne prinaša nobene finančne nagrade, temveč gre za častno priznanje truda na področju bralne kulture, vrsta ustanov pa bo svoje programe prilagodila temu častnemu nazivu. Narodna galerija je tako svoj jesenski termin rezervirala za knjigo. Njihov prispevek svetovni prestolnici knjige bo razstava najlepših iluminiranih rokopisov iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Sicer pa bodo razstave dopolnile ali razširile poznavanje njihove stalne zbirke in najodličnejših dosežkov na umetnostnem področju; za letos načrtujejo 10 razstav v svojih treh razstavnih prostorih.
V osrednjem razstavnem prostoru bodo na začetku februarja odprli prvo pregledno monografsko razstavo kiparja Alojza Gangla, avtorja Valvasorjevega in Vodnikovega spomenika, ki je utrl pot modernemu slovenskemu kiparstvu. V poletnih mesecih bodo gostili razstavo Razum in sentiment iz Galerije Uffizi v Firencah, posvečeno slikarskemu avtoportretu v 19. stoletju. Leto bodo sklenili z antičnimi motivi neoklasicističnega slikarja Franca Kavčiča. V razstavišču Galerija Narodni dom bodo leto začeli z razstavo o baročnem kiparju Francescu Robbi in njegovem vodnjaku, ki je svoje stalno mesto dobil v Narodni galeriji. Sledila bo predstavitev aktualnih projektov restavratorskega oddelka Narodne galerije, tej pa razstava belgijskega slikarja Feliciena Ropsa, ki ga povezujejo z delom Sternenovega opusa. V vhodni avli bodo jeseni gostili pregledno razstavo grafičnega oblikovalca Miljenka Licula.
Več v NeDelu