Najprej Dunaj, potem Berlin

Tri tedne pred napovedanim začetkom delovanja Berlinskega kulturnega centra nista znana ne program ne vodja.

Objavljeno
25. marec 2016 16.39
Igor Bratož
Igor Bratož

Vlada je v začetku meseca z veseljem, kot je bilo omenjeno v sporočilu, sprejela sklep o ustanovitvi slovenskega kulturnega centra v Berlinu. Tri tedne pred predvidenim začetkom delovanja, 15. aprilom, nihče od vpletenih veselo ne pove, kdo bo center vodil.

Center, ki bo deloval v prostorih tamkajšnjega slovenskega veleposlaništva, je nasledek napovedane politike zdajšnje ministrice za kulturo, in hkrati ukrep, ki sodi v oblak priprav na nastop Slovenije kot osrednje gostje frankfurtskega knjižnega sejma leta 2020 ali 2021.

Julijana Bizjak Mlakar je še kot kandidatka za ministrico matičnemu odboru DZ zagotovila, da bi morala kultura postati blagovna znamka Slovenije, na parlamentarnem zaslišanju je nastopila z zamislijo, da bo ministrstvo slovensko kulturo promoviralo prek konzularnih predstavništev v tujini.

V nacionalnem programu za kulturo 2014–2017 kulturnih centrov ni, omenjeni so kulturni atašeji in »skrb za ustrezno kulturno opremljenost diplomatskih predstavnikov«. O berlinskem centru si je mogoče misliti, da bo podoben kot Slovenski kulturno-informacijski center na Dunaju.

O centru, ki bo po dikciji vladnega sporočila deloval dvosmerno, je vlada razpravljala že lani, a nič sklenila. Letošnje stroške centra so ocenili na 215.000 evrov, prihodnje leto na osem tisoč evrov manj. Več o stroških bo mogoče izvedeti, ko bo minister Erjavec odgovoril na 9. marca postavljeno pisno poslansko vprašanje Anžeta Logarja (SDS).

Vlada je Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za zunanje zadeve na seji 3. marca naložila, da morata podrobnejša organizacijska in upravljalska razmerja o ustanovitvi in delovanju centra v Berlinu in imenovanje vodje, urediti s posebnim dogovorom najkasneje v 30 dneh po sprejetju sklepa.

Dogovor, sporočajo iz Mladike, še ni podpisan, zato se postopek imenovanja vodje centra še ni začel. V kulturniških kuloarjih je kot najverjetnejši izbor sicer zaokrožilo ime Gregorja Jagodiča iz službe za mednarodno sodelovanje na kulturnem ministrstvu, nekdanjega svetovalca za kulturo v kabinetu predsednika vlade, a tega ni mogel potrditi.