Narodna galerija v Ljubljani postala sodobni muzej

Ljubljana – Palačo, v kateri domuje Narodna galerija v Ljubljani, so slovesno odprli leta 1896, 120 let pozneje, 27. januarja 2016, pa bodo slovesno odprli temeljito prenovljeno poslopje, ki ga prvič v celoti naseljuje galerija. To je bila tretja velika prenova v tem času.

Z rekonstrukcijo poslopja, konservatorsko-restavratorskimi posegi in tehnološko posodobitvijo smo Slovenci dobili sodoben muzej, ki ustreza svetovnim standardom. Ob tej priložnosti je bila narejena tudi vsebinska prenova, med drugim si bodo obiskovalci lahko ogledali za kar tretjino večjo stalno zbirko umetnosti na Slovenskem – skoraj 600 eksponatov. Narodna galerija je s prenovo pridobila 2100 kvadratnih metrov površine.

Temu pomembnemu kulturnemu dogodku bomo v Delu namenili posebno pozornost, hkrati pa želimo bralcem kar se da temeljito predstaviti pomembno nacionalno kulturno ustanovo. Zato bomo jutri na štirih straneh opisali poslopje, njegovo bogato zgodovino, dejavnosti v njem, arhitekturni slog in pridobitve po prenovi. Objavljamo tudi intervju z direktorico dr. Barbaro Jaki ter prvoosebni, skoraj intimni zapis nekdanjega direktorja in sedanjega kustosa dr. Andreja Smrekarja o tem, kako doživlja svoje delo in umetnine, ki ga obkrožajo. Za dr. Smrekarja je Narodna galerija privilegirano mesto, in to pogosto izjavi tudi sedanja direktorica.

Zanimalo nas je tudi, katera dela so obiskovalcem najbolj všeč. Ni nam bilo treba delati ankete, to so naredili v sami galeriji in rezultat nas ni presenetil. Najbrž tudi bralcev ne bo.

Stalne obiskovalce galerije pa morda najbolj zanima, katere nova dela si bodo lahko ogledali v stalni zbirki. Preveč jih je, da bi objavili vse, zato smo naredili izbor osmih najbolj izstopajočih umetnin, za ogled vseh in še vsega drugega pa priporočamo obisk tega najbolj bogatega slovenskega muzeja. Tri dni po odprtju bo vstop brezplačen.