Tiskane izdaje
Zunajzakonsko razmerje je eden priljubljenih motivov v tradiciji umetnosti, pa tudi v popularni kulturi; naj gre za telenovele ali filme oziroma televizijske drame. TV serija Prevara produkcijske hiše Showtime, ki jo nacionalka predvaja ob sobotah (tretja sezona pod naslovom Afera pa je dostopna na kanalu Pickbox), izstopa po inovativnem pristopu k tej razvpiti temi.
Noah Solloway (Dominic West) je pisatelj, ki se preživlja kot učitelj, je poročen s Helen, s katero imata štiri otroke. Alison (Ruth Wilson) je natakarica v počitniškem mestecu Montauk, ki ga v poletnih mesecih oblegajo petičneži iz Manhattna. Poročena je s Colom (Joshua Jackson), moškim iz montauške družine, ki se preživlja z delom na ranču. Noah je nezadovoljen s svojima premožnima taščo in tastom, ki mu data rada vedeti, da brez njune finančne pomoči ne bi mogel uživati precej visokega življenjskega standarda. Tast, ki je obogatel s pogrošnimi knjižnimi uspešnicami, ga ob tem zbada tudi zato, ker je Noahov prvi roman tržno propadel, obenem pa izraža dvome, ali je sposoben napisati drugega. Alison deluje misteriozno, ranljivo, mestoma apatično in postopoma izvemo, da je za njeno čustveno labilnost kriva tragična smrt njenega mladega sina. Naključje torej poveže ti dve osebi iz različnih svetov, ki vsaka na svoj način iščeta pobeg iz življenjske rutine, tako da ne traja dolgo, da se spustita v strastno poletno afero.
V prvi sezoni Prevare spremljamo predvsem razvoj njunega razmerja, Noahovo odločitev, da razmerje prekine, nato pa, ko se z družino že vrne v manhattansko hišo, dojame, da ne more živeti brez svoje nove ljubezni. Noah se torej odloči zapustiti ženo, na novo najdena ljubezen pa v njem aktivira tudi pisateljsko žilico.
Pogled, ki se razcepi
Če se zdijo tema prešuštva in nekaj dramskih zapletov, ki ga prinaša prepovedano razmerje, predvidljivih, pa serija izstopa predvsem po svoji strukturi. Zgodbo namreč spremljamo iz dveh vidikov; njegovega in njenega. S tem Prevara inovativno izrabi formo nadaljevanke, torej njeno časovno razpotegnjenost. Genialnost tega prijema je v tem, da je pogled obeh ljubimcev na isto okoliščino ali dogodek drugačen. Nezanesljivost spomina ali doživljanja je očitna že na ravni tega, kako si oba junaka zapomnita vizualno podobo drug drugega; on si denimo njo vselej predstavlja oblečeno bolj izzivalno, kot je bila po njenem prepričanju.
Ta pripovedna strategija je produktivna tudi zato, ker skozi njegov pogled dobimo vpogled v njegovo družinsko življenje, predvsem v razmerje z njegovo ženo Helen (Maura Tierney), ki na noben način ne opravičuje njegove potrebe po avanturi. Je lepa, inteligentna, duhovita in vsaj na prvi pogled podpira njegove literarne podvige. Alisonina perspektiva pa nam odstre predvsem življenje družine njenega moža Cola, ki jo preganjajo zločini prednikov, zdaj pa je zapletena v začarani krog dolga, preprodaje drog itd. V teh prizorih propadajoče okoliške družine pobliže spoznamo njenega moža, ki se zdi na vsak način čisto prijeten, privlačen moški, tudi sam še vedno v borbi z duhovi preteklosti.
Strukturo dveh perspektiv na koncu epizode dopolnjujejo »objektivni« prizori policijskega zasliševanja. Iz teh gledalec izve le, da se je zgodil nek zločin in da policija išče osumljenca. Te scene uvajajo tudi dve časovni dimenziji (sedanjost preiskave in preteklost, ki je pripeljala do prve), kar seveda prispeva k suspenzu in gledalca še bolj pritegne h gledanju nadaljevanke, obenem pa v njem lahko zasledimo moralistični pridih. Če se sprva zdi, da je prevara tisto, kar nadebudni pisatelj srednjih let potrebuje za stvaritev prave knjižne uspešnice, pa nas namigi na policijsko preiskavo prej napeljujejo k značilni ameriški puritanski drži, po kateri se namreč nobena avantura ne more končati srečno, pač pa ji lahko sledi katastrofa enormnih razsežnosti. Konec druge sezone podtalni moralizem, ki se drži zgodbe o prešuštnikih, avtorja serije Sarah Treem in Hagai Levi ublažita z etično gesto glavnega junaka.
Tragične posledice
V Prevari večino tako rekoč grško tragičnih razsežnosti prešuštva doživimo v njeni drugi sezoni. Cena, ki jo Alison in Noah ter vsi njuni bližnji plačajo za to, da sta se združila, je ogromna. Tokrat se perspektive na katastrofalni učinke prepovedane ljubezni še pomnožijo. Noahovo mučno ločitev, odpor njegovih otrok do njega, propad družine Lockhart, Helenino izgubljanje nadzora nad seboj, spremljamo tudi skozi oči Cola in Helen. Dejansko se ta razširitev perspektiv obrestuje, še posebej ker nas skupaj s končnimi prizori policijske preiskave in sodnega pregona na koncu vsake od epizod vse bolj vznemirja vprašanje, kaj se je torej zgodilo tiste usodne noči.
Nekateri skoraj melodramatični zapleti v seriji (denimo razkritje starega zločina v družini Lockhart ali da se Alison v času umazanega ločitvenega boja med Helen in Noah za kratek čas zateče k nekdanjemu možu) so včasih nevarno blizu telenoveli, a avtorja serije se potencialno pretiranega patosa otreseta predvsem s tem pripovednim prijemom, da si privoščita krajše ali daljše preskoke v zgodbi, tako da gledalec šele iz učinkov (neprikazanih) dogodkov, sklepa o njih ali o mentalnem stanju junakov. Prav tako k prepričljivosti serije doprinesejo dobri, mestoma humorni dialogi. Zgodba pa dobi bogato teksturo predvsem s spretno izdelavo še tako stranskih likov – naj gre za Noahove otroke ali zanimiva starejša soseda v mestecu, kjer Noah preživi nekaj časa v pisateljski rezidenci. Podobno privleče Colova nova simpatija Luisa, prav tako si avtorja serije vzameta čas za precej dolg, a inteligenten dialog o Noahovih pisateljskih aspiracijah, njegovih idolih in skritih seksualnih željah, ki ga ima pisatelj s terapevtko za pare.
Morda ni treba posebej poudarjati, da k učinku serije pripomore sijajna igra igralske zasedbe, še najbolj morda prav Ruth Wilson kot misteriozne, senzibilne, nepredvidljive Alison.
Serija je dovolj uspela, da trenutno v ZDA predvajajo njeno četrto sezono. Tretjo pa si lahko v slovenščini pogledajo naročniki kanala Pickbox. V izogib temu, da bi navdušencem nadaljevanke razkrili nadaljevanje Afere, omenimo zgolj, da zgodba zavije v dokaj nepričakovane smeri in da se štirim pripovednim perspektivam pridruži še ena.
Če naj za konec premislimo, kako se Prevara umešča v svet kvalitetne televizije in njenih nadaljevank, je njen doprinos k temu bogatemu ustvarjalnemu polju predvsem to, da inovativno pripovedno strategijo dejansko docela izrabi in nam ob čustvenih dramah razpre tudi pogled na življenje nižjega in višjega srednjega razreda v sodobnih ZDA.
