Stockholm - Letošnjo Nobelovo nagrado za literaturo bo prejela nemška pisateljica Herta Müller, je svojo odločitev sporočila Švedska akademija. Člani akademije so opus nemške literatinje opisali kot skupek zgoščene poezije in odkritosrčne proze, ki upodablja pokrajino niča.
Pisateljica, ki se je rodila leta 1953 v nemškošvabski vasi Nitzkydorf v Romuniji, je germanistiko in romunski jezik študirala na univerzi v Temišvarju. Delala je kot prevajalka in učiteljica nemščine. Kot prevajalko v strojni tovarni so jo odpustili, ker ni hotela sodelovati s tajno policijo Securitate. Besedila Herte Müller, ki je pod Ceausescujem doživela travmatične trenutke in izobčenje, odtlej niso smela več iziti v Romuniji. Müllerjeva je leta 1987 z možem emigrirala v Nemčijo. Živi v Berlinu.
V slovenskem prevodu je dosegljiv njen roman Živalsko srce, ki ga je za Cankarjevo založbo leta 2002 prevedel Slavo Šerc. Knjigo spremlja tudi bogata spremna študija Urške P. Černe, poznavalke nemške književnosti. Kakor je zapisala, je letošnja nobelovka po Paulu Celanu gotovo najbolj znana nemško govoreča književnica iz Romunije.
"Za Herto Müller je literatura v smislu ustvarjanja z jezikom premalo. Premalo je samo pripovedovati zgodbe. Jezik je zgolj prenašalec pomenov. Transportno sredstvo brez okusa, vonja in barve. V esejistični knjigi "In der Falle", kjer avtorica opisuje tri pesnike, Theodorja Kramerja, Inge Müller in Ruth Klüger, je razložila gibalo svoje literature:'Knjige, o katerih želim govoriti, so njihovi avtorji plačali z zelo visoko ceno (večinoma previsoko). Zato niso zgolj literatura, v tej običajno uporabljeni oznaki za delo z jezikom. So več kot to, ker so obenem dokaz za osebno integriteto pišočega. Diskretno opozarjajo na moralne kriterije, ki se jim pod drastičnim političnim pritiskom, v situacijah, ko so jim grozili s smrtjo, niso odpovedali," je zapisala Černetova, ki je avtorico pred leti v okviru mednarodnega srečanja Vilenica gostila v Ljubljani.
Kot svetovne tiskovne agencije povzemajo besede tajnika Švedske akademije Petra Englunda, se Müllerjeva ponaša z zelo posebnim slogom, ki ga bralec nemudoma prepozna. "Ko prebereš pol strani, veš da je to Herta Müller," je še dejal Englund. Dodal je še, da pisateljica vsekakor ima kaj povedati; pa naj to izvira iz njene disidentske izkušnje ali izkušnje večne tujke - tako v političnem, jezikovnem kot celo družinskem smislu.
Med njena pomembnejša dela sodijo "Niederungen", "Drückender Tango", "Der Mensch ist ein grosser Fasan auf der Welt", "Reisende auf einem Bein", "Der Fuchs war damals schon der Jäger", "Herztier" (Živalsko srce), "Der fremde Blick oder das Leben ist ein Furz in der Laterne" in "Der König verneigt sich und tötet". Letos je izšel roman "Atemschaukel", ki je v hipu navdušil evropsko strokovno javnost in v katerem opisuje usodo deportirancev iz Transilvanije v ruskih delovnih taboriščih.
Müllerjeva je prejemnica številnih nagrad, tudi Kleistove in Franza Kafke ter visoko dotiranih nagrad Berliner Literaturpreis in IMPAC Dublin. Še nekaj statistike: je 12. ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost. V zadnjem desetletju je čast pripadla tudi Avstrijki Elfriede Jelinek in Britanki Doris Lessing.
Nobelovo nagrado, ki znaša nekaj manj kot milijon evrov, bodo Müllerjevi podelili na slovesnosti v Stockholmu 10. decembra.