Tiskane izdaje
»Imamo težave s samozavestjo,« je danes v parlamentu ugotavljala ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, ko so se poslanci v okviru 15. redne seje državnega zbora znova predajali debatam o kvotah slovenske glasbe v radijskih programih, kakor naj bi jih na novo zapovedal predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o medijih.
»Deset let potiskanja slovenske glasbe v nočni čas − tudi to nosi del krivde za to, da med mladimi danes slišite peti le tuje popevke,« je povedala ministrica in dodala, da se ji zdi žalostno, da mora inšpektorat za kulturo in medije posegati na področja, kjer se uporablja tuji jezik, moral pa bi se slovenski.
Karte so bile pred današnjim parlamentarnim glasovanjem na novo premešane, prejšnji odstotki in ure predvajanja spremenjene: ko je nedavno predlog zakona obravnaval odbor za kulturo, je sprejel amandma poslanskih skupin SMC, Desus in SD, ki v členu 86. a določa, da mora biti v dnevnem času med 6. in 18. uro najmanj 70 odstotkov slovenske glasbe, od tega pa najmanj četrtina slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma. To obveznost, ki se razlikuje od prejšnje, ki je določala čas med 6. in 22. uro, in precej nižje odstotke (20 odstotkov za programe komercialnih postaj in enkrat več za programe javnih) bi morale postaje izpolnjevati od 1. julija letos dalje.
Včeraj je kolegij Radia Slovenija generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija opozoril, da je takšen predlog nesprejemljiv, koalicija SMC, Desus in SD pa je za današnje glasovanje pripravila predlog novega dopolnila, po katerem bi morale radijske postaje med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe.
Amandma koalicije je bil sprejet, predlog je od navzočih 72 poslancev podprlo 66, proti ni bil nihče. Tretja obravnava zakona s sprejetimi amandmaji sledi v četrtek, 28. januarja.
Poslanci so zavrnili amandma ZL, ki ga je predstavila poslanka Violeta Tomić, da bi četrtino zapovedane slovenske glasbe predstavljala dela mladih in manj uveljavljenih glasbenikov, torej glasbenikov, ki niso starejši od 32 let, češ da bi tako pomagali neuveljavljenim izvajalcem, sicer se bo prepad med deležem znanih glasbenikov, ki jih poznajo vsi, in mladimi neuveljavljenimi še povečal. Le tako, menijo v Združeni listi, sprememba zakona ne bo predstavljala le administrativne ovire, ki jo bodo nekateri izdajatelji spretno obšli, ampak bo med poslušalstvo dejansko prinesla domačo glasbeno produkcijo.
