Občutek svobode na okupiranem ozemlju

Kranj – Prvi sodobni grafiti na slovenskem so nastali med drugo svetovno vojno, ko so prevladovali grafiti s politično vsebino, ugotavlja avtorica razstave Grafiti na Slovenskem med drugo svetovno vojno Helena Konda, ki jo bodo v sredo zvečer odprli v stolpu Škrlovec v Kranju.

Najstarejši grafiti na slovenskem so sicer nastali že v 15. stoletju, množični pojav grafitov, o katerih se je veliko govorilo na različnih ravneh v družbi in so tudi vplivali na družbo, pa so začeli nastajati po okupaciji med drugo svetovno vojno, je povedala avtorica Helena Konda.

Po začetku vojne in organizaciji Osvobodilne fronte (OF) se je po stenah hiš predvsem v mestih pojavljalo na tisoče znakov OF s Triglavom, ki jih je avtorica uvrstila med odporniške grafite. Poleg odporniški grafitov so se pojavljali še politično nevtralni grafiti, kolaboracijski (mednje avtorica uvršča grafite Črne roke) grafiti ali pa grafiti naklonjeni okupatorju. Največ grafitov je nastalo proti koncu druge svetovne vojne, po koncu vojne pa so se (zlasti na Primorskem) pojavljali tudi grafiti povezani z osvoboditvami mest pa tudi glede določanje državne meje.

Največ odporniških grafitov je nastalo v Ljubljani, ki je bila takrat zaprta, a hkrati gosto poseljena, organizirano je bilo tudi odporniško gibanje. Grafiti so med ljudmi ustvarjali občutek svobode na okupiranem ozemlju, hkrati so budili upanje in spodbujali upor proti okupatorju, je o pomenu odporniškega grafita dejala Helena Konda, zato je okupator grafitiranje preganjal. Za izdelavo grafitov so grafiterji uporabljali protikorozijsko sredstvo (rdeče barve), belo kredo ali pa so jih vrezovali. Ker se je grafiterjem mudilo, so bili grafiti v prvem obdobju kratki, kasneje in po koncu vojne pa so se pojavljali tudi lepši grafiti z daljšimi stavki.

Veliko grafiterskih akcij so izvedli podmladki različnih organizacij (predvsem OF), ki so po stenah pisali grafite in trosili letake predvsem s politično vsebino. Britanske oblasti so preko BBC promovirale pisanje črke V (kot victory - zmaga) in je prav tako predstavljala simbol odpora.

Grafitiranje je bilo nevarno, saj so bile med grafiterji tudi žrtve, saj so nanje tudi streljali, Kondova pa je med grafiterji iz tistega obdobja omenila Zoro Konjajev, Janeza Stanovnika in Vido Janežič. Nemalokrat so mlade grafiterje odkrili, kar je imelo za posledico izključitev iz šol. V obdobju italijanske okupacije je bilo grafitov več, saj je bila nemška okupacijska politika strožja.

V prve obdobju vojne je nastalo relativno malo fotografskega gradiva o grafitih, saj so oblasti grafitiranje in grafiterje preganjale, napise na stenah hiš pa so hitro prepleskali. Kljub temu, da je bilo tudi fotografiranje grafitov prepovedano, je nastalo nekaj fotografij, med avtorji pa je Helena Konda omenila Milana Pavlina in Edija Šelhausa.

Razstava, ki je nastala v sodelovanju kranjske Layerjeve hiša in Muzeja novejše zgodovine Slovenije in bo na ogled do 28. septembra letos, prvič sistematično in kronološko prikazuje, kako so se na Slovenskem med drugo svetovno vojno pojavljali politični grafiti in druge ulične tehnike različnih družbenih akterjev, je povedala Helena Konda. Fotografije, ki obstajajo, so zato toliko bolj dragocen zapis časa in dokaz o pogumnih aktivistih in aktivistkah, ki so posredno in neposredno artikulirali kulturno identiteto na celotnem slovenskem ozemlju.