Ocene sezone so razburile gledališke direktorje

Kolegij gledaliških direktorjev je prepričan, da je strokovna komisija pri ocenjevanju dela gledališč svoje delo opravila nestrokovno.

pet, 17.02.2017, 20:00

Na ministrstvo za kulturo (MK) je pred nedavnim prispelo jezno pismo, ki ga je podpisal Kolegij direktorjev slovenskih gledališč. V njem protestirajo proti določenim ocenam in mnenjem, ki jih je o programu in delu gledališč izrekla strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti MK. Temu pismu je sledilo še pismo Društva gledaliških režiserjev, v katerem so ministra odzvali k odgovoru na prvo pismo.

Komisija je ocenjevala realizacijo programov v lanskem letu in predložene repertoarje za leto 2017. Ukvarjala se je tako s kvaliteto posameznih predstav kot z izvedbo predloženega repertoarja, komentirala izbiro posameznih režiserjev, ukvarjala se je s številom nekomercialnih prireditev v gledališčih, s številom gostovanj, z idejno-estetskimi usmeritvami posameznih gledališč, komentirala določene produkcijske zadeve, število obiskovalecev in podobno. Njene ugotovitve so tako pozitivne kot negativne, nekatera zapisana stališča pa so precej ostra.

Očitki o nestrokovnosti in nekompetetnosti

Direktorji slovenskih gledališč se z marsičem v ocenah ne strinjajo. Zmotile so jih denimo površnost in napake pri navajanju podatkov, »žaljive« izjave na račun ustvarjalcev, pomanjkanje referenc članov komisije, saj naj bi bili bolj teoretiki kot praktiki gledališča, njihovo nepoznavanje svetovnih gledaliških trendov, njihovo vtikanje v področja, ki niso v pristojnosti komisije, nejasnost kriterijev, na podlagi katerih so ocenjevali, poleg tega pa naj člani komisije sploh ne bi obiskovali gledališč.

Skratka, njihovo mnenje je, da je komisija, ki jo sestavljajo dramaturginja in kritičarka Vilma Štritof, gledališki kritik, dramaturg in nekdanji selektor Borštnikovega srečanja Jernej Novak in dramaturg in teatrolog Jacek Krištof Kozak, nestrokovna in nekompetetna, zato so pozvali ministra, da jo zamenja.

Za izjavo smo povprašali dva direktorja, ki sta pisala pismo ministru za kulturo. Predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč Uroš Korenčan pravi, da zavračajo »pavšalne ljubiteljske zapise« ekipe, ki ni niti prestopila praga določenih gledališč. »Prepričan sem, da je kondicija slovenskega gledališča odlična. Glede na to, da so se pogoji našega dela zadnja leta vztrajno slabšali, se ponuja logičen sklep, da je naše vztrajanje na kakovostnih uprizoritvenih standardih posledica dobrega dela,« je povedal za naš časopis.

Korenčan je tudi prepričan, da se bo kolegij že v kratkem srečal z ministrom za kulturo, saj je bil ta vedno odprt za dialog. Spor na upravnem sodišču po njegovih besedah za zdaj ni predviden, vsaj ne na način kolektivne akcije, akcije kolegija. Če že, potem bi se lahko tega ukrepa poslužila posamična gledališča, ker je odločba ministrstva izdana kot posamičen akt posamičnemu subjektu, pravi Korenčan.

Direktorica Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor pravi, da so ogorčeni nad površnim slogom in ponekod tudi nad okorelimi stališči komisije.

»Ker so v umetnosti postulati kvalitete težko dokazljivi, smo v pismu navedli le nekaj povsem konkretnih podatkov: komisija netočno prešteje izvirna slovenska besedila; nenatančno povzema število prejetih nagrad, kot odvečne ali celo moteče direktorjem očita programske sklope, ki so bili poprej potrjeni s strani strokovnih svetov, svetov zavodov, vlade ali mestnih svetov; odklanja in odsvetuje nekatere uprizoritvene smeri; se vnaprej izreka o 'primernosti' izbire režiserja; sugerira repertoarne rešitve, predvsem pa ne gleda predstav, ki jih ocenjuje,« je povedala za Delo. Barbara Hieng Samobor je pričakovala, da se bo minister na njihov dopis odzval manj pavšalno. Sedaj upa, da bo organiziral srečanje z direktorji gledališč.

Minister brani komisijo

Minister za kulturo Anton Peršak je v svojem pismu komisijo vzel v bran. Zapisal je, da so refence članov komisije nesporne, nesporno je tudi njihovo poznavanje področja tako s praktičnega kot s teoretičnega vidika. Po ministrovem mnenju komisije ni mogoče diskreditirati na podlagi nestrinjanja z ocenami in na podlagi trditve, da ne poznajo narave gledališkega dela.

Peršak je prepričan, da je komisijam potrebno zaupati in jim omogočiti, da delajo neodvisno, šele po daljšem času in v primeru, da bi se odločitve res izkazale za vprašljive, pa bi bilo po njegovem mnenju mogoče začeti razmišljati o morebitnih spremembah.

Na ministrstvu za kulturo pravijo, da je komisija enako oceno kot lani dala naslednjim gledališčem: SNG Nova Gorica, SLG Celje, Prešernovemu gledališču Kranj, Lutkovnemu gledališču Ljubljana, Lutkovnemu gledališču Maribor in Gledališču Koper. V primerjavi z letom 2016 so se za leto 2017 ocene znižale naslednjim gledališčem: SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, Mestnemu gledališču ljubljanskemu, Slovenskemu mladinskemu gledališču, Mestnemu gledališču Ptuj, Anton Podbevšek Teatru in Slovenskemu stalnemu gledališču Trst.

Ocena gledališča je pomemben dejavnik. »V skladu s predpisi se oceno smiselno upošteva pri predlogu višine financiranja,« pravijo na ministrstvu za kulturo.

Prijavi sovražni govor