Ocenjujemo: Grigorij Sokolov

Cankarjev dom, Ljubljana.

čet, 26.10.2017, 21:00

Le redki pianisti si morejo privoščiti recital s sporedom, kakršnega je za svoj nastop v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v torek, 24. oktobra, izbral Grigorij Sokolov.

V prvem delu smo poslušali tri sonate Franza Josepha Haydna in v drugem dve pozni sonati Ludwiga van Beethovna. Program torej, s kakršnim le največji ves večer ohranjajo pozornost občinstva.

Izvedbo Haydnovih Sonat št. 32 v g-molu, št. 47 v h-molu in št. 49 v cis-molu je odlikovala zelo prečiščena interpretacija formalne strukture skladb. Izvedba sleherne posamične glasbene fraze je bila muzikalno usklajena z drugimi in s tem čvrsto vpeta v celoto, vsak ton je bil funkcionalno jasno umeščen v glasbeno tkivo. Učinek je bil popolna prepričljivost, da je vse na svojem mestu in tako, kot mora biti.

Pozornemu poslušalcu ni ušlo, da so bile izbrane sonate kljub vsemu v nekaterih pogledih kontrastne, kar je Sokolov znal ustrezno osvetliti in izpostaviti, kot celoten niz pa so tvorile naraven most k Beethovnu. Žal se je pokazalo, da morajo v Cankarjevem domu začeti resno razmišljati o nakupu boljšega inštrumenta.

Pri Beethovnovi Sonati št. 27 v e-molu, op. 90, je Sokolov presenetil s pristopom, ki odstopa od običajnega. Prvi stavek Živahno in vseskozi občuteno in izrazno je bil namreč presenetljivo razmišljajoč in ponotranjen, medtem ko je drugi, običajno bolj introvertiran stavek Ne prehitro in zelo spevno, učinkoval živahneje in ­optimistično.

Glasba Beethovnovega poznega obdobja je privzdignjena nad vsakdan in zdi se, kot da ne prihaja več s tega sveta. Sem sodijo tudi poslednje tri klavirske sonate, med katerimi predstavlja zadnja, Sonata št. 32 v c-molu, op.111, vrhunec. Njena izvedba je izzvenela kot intimen pogovor dveh glasbenih modrecev – Sokolova in skladatelja.

Občinstvo je kljub sporedu, ki ni zahteven le za izvajalca, pač pa tudi za poslušalca, nastop ves čas zbrano spremljalo in na koncu izrazilo nedeljeno navdušenje. Sokolov se je oddolžil s kar šestimi dodatki in tako pokazal, da ni Grigorij Veliki le v glasbi, pač pa tudi v odnosu do občinstva.

Prijavi sovražni govor