Tiskane izdaje
Ob koncu poletja se véliki orkestri s poti na Salzburški festival ustavijo tudi pri nas. Letos je bil to Kraljevi orkester Concertgebouw pod vodstvom Marissa Jansonsa in s solistom pianistom Jean-Yvesom Thibaudetom.
Izvedli so Variacije na Haydnovo temo Johannesa Brahmsa, Prvo simfonijo Dmitrija Šostakoviča ter Klavirski koncert v G-duru in Drugo suito Dafnis in Hloa Mauricea Ravela.
Dela treh skladateljev z različnimi pristopi k zastavitvi orkestrskega zvoka (nanašanje in soočanje čistih barv orkestrskih skupin pri Brahmsu, nihanje in prehajanje med komornim in velikim orkestrskim zvokom pri Šostakoviču, mešanje in prelivanje orkestrskih barv pri Ravelu) so bila odlična priložnost, da se izvajalci izkažejo v vsem sijaju.
Pri Brahmsu je po »vokalno« zastavljeni izvedbi uvodne teme sledil premišljeno zasnovan niz variacij, povezanih v čvrst izvedbeni dramaturški lok, vendar s pogledom navznoter, brez poudarjanja zunanjega blišča. Prvi vrhunec večera je bil drugačen Šostakovič, kot smo ga vajeni sicer.
Bil je toplejši, manj sarkastičen in trpek. Orkestrski glasbeniki so prikazali fantastično komorno muziciranje, v tutti mestih pa povsem uravnotežen zvok s popolno razvidnostjo fakture.
Uvodnemu stavku s številnimi komorno izvajalskimi pikantnostmi ter toplo humornemu scherzu je sledil vrhunec v sicer interpretativno zelo izmuzljivem počasnem stavku, vrhunec s čudovitimi napetostnimi in dinamičnimi gradacijami, ki ga je prepričljivo zaokrožil sklep simfonije.
Drugi del koncerta je bil posvečen Ravelu. Pianist Jean-Yves Thibaudet je navdušil s toplim tonom in izredno kultivirano igro. V hitrih stavkih lahkoten, iskriv in bleščeč je v počasnem stavku osupnil z iskreno kantileno – z »vokalnim« vodenjem melodične linije, a brez patosa, in s čvrstim izdržanjem napetosti v dolgih fraznih lokih.
Je pianist, ki na inštrumentu poje. Orkester in dirigent sta se s solistom zlila v celoto. Sledila je neverjetna igra razkošnih orkestrskih barv v suiti Dafnis in Hloa kot najlepši poklon Ravelovemu orkestracijskemu mojstrstvu.
Orkester je neverjeten: brez šibkih točk, z izjemnimi solisti, ki so odlični komorni in orkestrski glasbeniki hkrati, diha in se odziva kot enovita celota. Izreden dinamičen razpon, ki ga doseže z znižanjem spodnje jakostne meje, omogoča popolno kultiviranost zvoka tudi v dinamičnih vrhuncih.
Zvok med posameznimi skupinami je ves čas uravnotežen in razviden, orkestrska ataka odlična. Ta sijajni ansambel je vodil enakovreden dirigent. Mariss Jansons pooseblja dirigentsko mišljenje s povsem jasnim pogledom na partiture »od zgoraj«. Je mojster oblikovanja zvoka in interpretacije formalne strukture, hkrati pa karizmatičen vodja.
Vzajemnost med njegovimi sugestijami in odzivi orkestra je neverjetna. Orkestru daje veliko svobode, vendar nikoli ne na račun jasne osnovne ideje. Je dirigent brez pompa in drugih izrazov pozunanjenja, ker mu tega ni treba, ker je še kako ustvarjalen in mu je Muzika najvišji izziv.
Jansons v vsakem trenutku nastopa iskreno udejanja visoko etičen pristop k svojemu poslanstvu, pristop iz neke druge dobe, zajet v izreku Musik ist Gottesdienst (Glasba je služba božja). Ob velikih dirigentskih imenih, ki se občasno pojavijo na Festivalu, je tokrat nastopil velik dirigent.
