Tiskane izdaje
Odpovedani koncert Simfoničnega orkestra iz Dallasa v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma je nadomestil nastop orkestra Manchester Camerata, ki ga vodi Gábor Takács-Nagy, s solistko pianistko Marto Argerich. Izvedli so Simfoniji št. 1 v Es-duru KV 16 in št. 41 v C-duru (Jupiter) KV 551 Wolfganga A. Mozarta ter Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru Ludwiga van Beethovna.
Izvedba Mozartove prve simfonije je pokazala, da je vsaj tako osupljivo kot stvaritev genialnega otroka tudi spoznanje, kaj lahko naredi iz skladbe vrhunska izvedba. Igra orkestra, še zlasti godal, je bila odlična. Medsebojna uigranost in ubranost, izklesana artikulacija, izreden dinamični razpon, popolna razvidnost zvokovne vertikale, predvsem pa nenehno dejavno muzikalno komuniciranje med orkestrskimi skupinami so bile izstopajoče značilnosti, ki so odlikovale tudi nadaljevanje koncerta.
Z nestrpnostjo pričakovani nastop pianistke Marthe Argerich je bil izjemen. Njena interpretacija je odraz pogleda na skladbo »od zgoraj«, je zrela in samosvoja, pa vendar pri vseh odstopanjih od običajnega vsebinsko utemeljena in onkraj dvoma. V obilju čudovito zasnovanih in izpeljanih detajlov je verjetno izstopal nepozaben začetek drugega stavka.
Uživali smo v sproščenem in poglobljenem muziciranju, čudovitem tonu, v povsem naravnem vzdrževanju napetostnih lokov in zdelo se je, da so uživali tudi nastopajoči. Dialog z dirigentom in orkestrom je bil pristen in vsebinsko poln, kar gre verjetno pripisati izredno bogatim izkušnjam obeh vodilnih glasbenikov na področju komornega muziciranja. Občinstvo je pozdravilo nastopajoče s stoječimi ovacijami, pianistka pa se je oddolžila z dodatkom.
Jupiter simfonija je najjasneje razkrila dirigentov interpretativni pristop. Gábor Takács-Nagy je bolj kot v arhitektonsko oblikovanje formalne strukture skladbe usmerjen v osvetljevanje in osmišljanje detajlov. Drobne spremljevalne figure, lestvice ali razloženi akordi niso mimobežni ali nepomembni deli, pač pa jih skuša napolniti z muzikalno vsebino. Tudi v tem se kažejo bogate izkušnje komornega glasbenika. Zaradi narave simfonične glasbe se včasih znajde na spolzkih tleh, a ga ne zanese čez rob na račun arhitektonike celote.
Uvodne takte prvega stavka Jupiter simfonije je npr. oblikoval kot nekakšen moto (z zadržano najdaljšo pavzo v dvotaktju), pri čemer ni bilo jasno, zakaj je tak pristop ohranil v ponovitvi ekspozicije, ne pa tudi na začetku reprize. Večkrat si je privoščil izlete onkraj zapisa v partituri tako v dinamiki kot v počasnem stavku tudi v tempu. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali so bile spremembe tempa ob vsem že vkomponiranem kontrastu res potrebne. Najmočnejša sta bila tretji in zaključni stavek.
Orkester sestavljajo povečini zelo mladi glasbeniki. Igrajo z velikim poletom in navdušenjem, se prepuščajo vodenju in predajajo skupnemu muziciranju. Še posebej izstopajoča je skupinska igra godal s številnimi finesami v igri, ki jih je redko slišati. Koncert je bil enkraten dogodek, saj smo bili v enem večeru deležni več muzike kot kje drugje v vsej sezoni.
