Tiskane izdaje
Glavni junaki Šiške Deluxe: Mile (Marko Miladinović), Zekir (David Furlan) in Fedr (Žiga Födransperg) so na pragu zrelih let in še vedno ne vedo, kaj bi s svojim službenim in osebnim življenjem. Ko Fedru umre stara teta in mu zapusti staro šivalnico v Šiški, se trem mladeničem ponudi priložnost.
Prostor bodo preuredili v pizzerijo in končno nekaj napravili iz svojih življenj. A stvari seveda ne gredo tako gladko. Še preden pizzerija dobi stalno klientelo, se že pojavi Sale, izterjevalec, ki od novega biznisa pričakuje mesečno izplačilo.
Šiška Deluxe Jana Cvitkoviča je, vsaj od začetka, zgodba o prijateljstvu med tremi dobronamernimi naivneži, ki želijo uspeti skladno z načeli solidarnosti v svoji šiškarski okolici. Dokler Cvitkovič, ki podpisuje tudi scenarij, gradi zgodbo o njih in njihovem poskusu preboja s pizzerijo, je film učinkovit komični izdelek z dovolj zabavnimi gagi in domislicami. Tako v obupu, ker posel ne steče, trije glavni junaki pomislijo, da potrebujejo kriznega menedžerja. V tem primeru krizni menedžer v osebi vagabondske Jane celo pripelje do dobrih rezultatov.
Jana namreč trem mladcem pomaga, da doženejo, kaj s pizzerijo sploh hočejo. Tako izumijo novo jed Šiška Deluxe: tj. običajna pica, na kateri pa lahko stranka dobi, karkoli si zaželi. Pica postane objekt, ki omogoča izpolnitev še tako bizarnih želja njihovih naročnikov: od kart za koncerte do bolj nenavadnih objektov. Absolutni vrhunec filma je, ko si stranka (Janez Škof kot slikar) zaželi pico z živim labodom. Fedrova dogodivščina, ko ptiča (ki je sicer veliko bolj podoben gosi) ukrade iz ljubljanskega živalskega vrta, ko ga nato ustavi policijska patrulja, a le zato, da bi dognala, da nepripasan labod na sovoznikovem sedežu ne krši nobenega cestno prometnega predpisa, je na višini najbolj izvirnih komičnih sekvenc.
Tudi izpeljava scene, ko labod pristane pri slikarju, da bi popestril njegov slikarski motiv – na pol razgaljeno lepotičko – je zabaven. Dober komični obrat se zgodi tudi s Saletom. Fedr se mu upre, ga udari, tako da Sale izgubi spomin. Trije junaki pa izrabijo priložnost, da mu podtaknejo svojo verzijo minulih dogodkov, po kateri je Sale njihov prijatelj, zaposlen v pizzeriji. Posledica močnega udarca je tudi, da izterjevalec postane prijaznejši in v sebi odkrije gejevska nagnjenja.
Kar naposled zmoti solidno zasnovano komedijo, je razpršitev osnovne linije pripovedi v drugi polovici filma. Naenkrat se znajdemo sredi raznih družinsko-ljubezenskih psiholoških dram. Na praznovanju rojstnega dne Miletove mame, se po 25 letih pojavi njegov oče, Mile pa mu kot prvemu oznani, da je gej, razočarani oče pa se odloči napraviti samomor. Fedr se sporeče z bivšo partnerko, tako da njuna hčer sredi noči pobegne in prva oseba, ki jo sreča na ulici, je pedofil, ki jo tudi nemudoma ugrabi. Zekir pa dojame, da je zaljubljen v Jano ter ji – ko ta odpotuje v Italijo – s prijatelji sledi tja, da bi jo pripeljal nazaj.
Sprememba žanra filmu precej škoduje, saj so vsi trije dramski razpleti, četudi se razpletejo srečno, vpeljani in razrešeni prehitro. Še posebej tema homoseksualnosti, ki je Miletov oče ne more sprejeti, bi si zaslužila boljšo izpeljavo, morda celo svoj lasten film. Podobno je prehiter tudi konec filma, ko pizzerija Šiška doživi nenaden uspeh po zaslugi TV prispevka.
Škoda je beseda, ki pride na pamet po ogledu filma, saj bi bil lahko ena boljših sodobnih komedij z izvirnim smislom za humor, če bi zgodbo o treh nesposobnežih, ki jim proti vsem pričakovanjem uspe, očistili nepotrebnih dramskih zapletov.
