Ocenjujemo: Zamah na robu

Guy Nader in Maria Campos, Adrienn Hód. Španski borci, Ljubljana.

tor, 17.05.2016, 11:00

Guy Nader, Maria Campos ter Adrienn Hód, ki jih je pred leti kot obetajoče mlade koreografe izstrelila mednarodna producentska plesna mreža Aerowaves, so s svojimi skupinami že nastopili v Španskih borcih.

Njihov tokratni dvodelni večer, naslovljen Zamah na robu, ki so ga postavili s petčlanskim ansamblom EnKnapGroup – z njim je prvič nastopil nov član, belgijski plesalec Jeffrey Schoenaers –, pa so fizični in psihološki robovi in meje.

Libanonsko-katalonski tandem Guy Nader in Maria Campos v svojem plesnem jeziku črpa iz različnih tradicij abstraktnega plesa in borilnih veščin, tema, ki drsi skozi njune postavitve, pa je čas. V predstavi Loop de Loop se lotevata cikličnih ritmov.

Ta princip vsebujejo polkrožno izbočena siva scenografija na ozadju prizorišča, repetitivna osemdelna sinkopirana glasba Miguela Marina in koreografija, v kateri plesalci tudi zaradi sivo niansiranih kostumov (Katarina Škaper) učinkujejo kot izčiščeni abstraktni elementi časovnega mehanizma, pri čemer na urne kazalce (zgolj) asociira tudi nekaj gibalnih kombinacij. Po uvodu se dogajanje zgosti v prizor, v katerem se okoli osišča (Thomas Dunne) tekoče premeščajo ostali štirje plesalci, prav skozenj pa se predstava tudi izteče.

Predstava Loop de Loop je koreografsko in dramaturško natančna, celostna krožnost vsebuje­ krožne sekvence, te pa krožne gibalne elemente. Ker je nenehno ohranjanje dinamike med mehkobno fluidnostjo in intenzivnostjo velik zalogaj, je bila premierna izvedba ansambla (12. maja) izvrstna, za odličnost pa potrebuje še nekaj ponovitev, da bo scela fluidno predihana.

Zelo drugačna, a izvedbeno nič manj zahtevna, je predstava Perla (Pearl) v drugem delu večera. Madžarska koreografinja Adrienn­ Hód napolni prizorišče z do skrajnosti prignanimi situacijami, ki se dotikajo ponotranjenih napisanih in nenapisanih družbenih prepovedi in zapovedi. Po uvodnem zatemnjenem prizoru, v katerem deklica med vreščanjem na stranišču zahteva od staršev, da »hoče velikega«, koreografinja izstreli na oder kaos, ki pa je zelo natančno strukturiran.

Situacije, skozi katere prehaja pet večinoma razgaljenih plesalcev, se sočasno zelo hitro odvijajo v različnih planih, tako da je odvisno od posamičnega gledalca, ali bo v določenem trenutku usmeril pogled na »rajski prizor z jabolkom« ali mladeničevo »zgodbo o življenjskem uspehu«, se poglobil v gejevsko priložnostno srečanje ali pa raje prisluhnil bodisi »odi prostočasne gospodinje« bodisi »prefinjeni slaščičarski ponudbi«.

Plesalci odlično menjavajo absurdne situacijske lege, ki mestoma vključujejo kratke dialoge in monologe, atmosfero pa podkrepljuje fuzija zvočnosti, v kateri se klasika spodvija v pop pa tudi v kič. Adrienn Hód in tandem Nader in Campio sodijo med mlajše evropske koreografe z najbolj izdelanim in prepoznavnim avtorskim jezikom, ansambel En Knap pa je na premieri prepričal, da je v izvrstni plesni in performerski kondiciji.

Prijavi sovražni govor