Recenzija knjige: Križem in počez

Vojmir Tavčar, Mitja Tretjak: Slovenija v žepu. Založništvo tržaškega tiska, Trst 2013.

Objavljeno
19. avgust 2014 13.34
Valentina Plahuta Simčič, kultura
Valentina Plahuta Simčič, kultura

Takih in drugačnih vodnikov po Sloveniji ne manjka, kljub temu pa tudi tale, ki je pred nami, ne bo odveč. Cilja na mlade bralce, take, ki so jim knjige za odrasle, zapleteni gostobesedni vodniki, natrpani z informacijami, dolgočasne, prav tako slikanice s pretirano preprostostjo in shematičnostjo.

Svoj prostor si je vodnik našel nekje med enim in drugim. Vsebina je resna, forma pa preprosta in zabavna, z ilustracijami in ostalim, kar sodi k mladinski knjigi.

Vodnika po knjigi sta nadobudneža Nastja in Matej. Kot beremo, sta oba vešča uporabnika svetovnega spleta, rada bereta kratka besedila, zanimajo pa ju zgodbe o velikih ljudeh, legende, dosežki, posebnosti, tehnične vragolije itd. Taka je tudi knjiga – našo domovino prečeše križem in počez, podaja pa jo v obliki zgodbe.

Pa poglejmo, kaj vse izvemo v tej knjigi. Tu so osnove informacije o naši državi, kot so lega, velikost, uradni jeziki, politična ureditev, število prebivalcev, himna, denar itd. Potem naletimo na take in drugačne lestvice, denimo najvišja točka, najdaljša reka, največja kraška jama itd. Natisnjena je tudi kratka zgodovina Slovenije, nekakšna instant verzija, povzeta po letnicah.

Sledi potepanje po slovenskih regijah in krajih, ki obsega večji del knjige. Tu je informacij največ – od podatkov, ki jih potrebujemo, če se hočemo v kraju hitro znajti, do lepih fotografij, zabavnih ilustracij in neuradnih zadev, kot so osebne opazke, kuharski recepti, komentarji, sočni detajli, namigi, zanimivosti.

Skratka, knjiga prepleta stvari, ki sodijo v repertoar obveznih informacij v turističnem vodniku, s stvarmi, ki so pogosto po krivici spregledane. Ali povedano s primeri: Kobilarna Lipica je predstavljena z uradnimi podatki o času ustanovitve in preteklosti pa tudi z zgodbico o tem, kako so križali pasme konj, da so prišli do lipicancev.

Plavajoči mlini na Muri so predstavljeni s podatki o njihovem številu, zgodovini in funkciji, v okvirčku pa najdemo podatek o tem, kakšno vlogo ima moka v slovenski kuhinji. Poleg nujnih podatkov o Velenju v okvirčku izvemo tudi, kaj je Pikin festival ... Primere bi še lahko naštevali.

Z bogastvom informacij bo knjiga koristna pri šolskem delu in učenju, še posebej pri predmetih, kot so geografija, zgodovina in domovinska vzgoja, pripomogla bo tudi k splošni izobrazbi kateregakoli bralca, ne le šolarja. Slovenija v tej knjigi vsekakor ni videti kot nekaj puščobnega, temveč kot zanimiva država. Vse to, česar smo vajeni in česar smo se naslišali med poukom, zaživi v novi, »frajerski« luči.

Za dinamično in barvito oblikovanje sta poskrbela Chiara Sepin (ilustracije) in Peter Ferluga (oblikovanje), ki sta slovenske bralce že navdušila s knjigami Škrobek kuha 1 in Škrobek kuha 2 ter Jem zdravo, živim zdravo. Knjiga ima priročen format, žepni, tako da je res primerna za v žep, kot pravi že njen naslov.

Žepna država tako ali tako ne sodi drugam kot v žep. Ker je knjigo izdala zamejska založba, se seveda lahko vprašamo, ali se za tem dejanjem ne skriva želja seznaniti zamejske otroke z matico. Izid knjige je finančno podprlo ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu.