Tiskane izdaje
Prihodnost d.o.o. je tretji roman, ki zajema iz istega bazena, in to je slej ko prej osiromašen in le še s koruptnostjo bogat mariborski gospodarski bazen. Ob katerem hitro zdrsne, teren je spolzek, in kar so prej govorili starejši, se reče mama, v romanu Na zeleno vejo, namreč da bodo splavali in se nekako predrgnili skozi tranzicijo, to isto mora zdaj mladi, ovdoveli, brezposelni in glede zaposlitve obupani oče lagati sinu.
Podobno kot v Učiteljicah, kjer je moral mladi, o svetovni slavi sanjajoči pisec ob začasni zaposlitvi v šoli še enkrat kot pedagog podoživeti vzgojni proces in se delati, da ima odgovore na vprašanja malih. Predin nam hoče povedati, da je življenje zagatno, in to v vseh legah, od zibelke do roba, torej do sedanjosti.
V Prihodnosti d.o.o. dobijo zagate mlade, ne samo enajstletnega sina. Vse je narobe, nezaposlenost med mladimi in odtujena oblast, zato protesti, zaradi njih grožnja z zaporom članu pivske klape, za hip, dokler vsega ne razreši usklajena akcija te iste klape. Tudi pripovedovalcu ne gre gladko, stiska je dozorela in se prelevila v mladostarševsko; za vratom socialna, pred vrati prividi umrle žene, malo odhakljana mati, ki poskrbi za nekaj presenečenj, med drugim tudi za eno najbolj neobičajnih prepoznavanj očeta in sina, nekje za zraven eden bolj presenetljivih coming outov.
Če je šlo v prejšnjih dveh romanih za drobne epizode, je zdaj preobratov več, kar kaže, da se zvrst te prozne komedije iz značajske in distancirane vse bolj obrača proti situacijski in fantastičnim zgodbarskim preobratom. Situacija je zrela za korak naprej, če že stojijo na robu prepada, in druščina se loti napovedovalnice prihodnosti, pri tem malo pripomorejo, da se prihodnost prilagodi vnaprejšnji napovedi.
Predinov zaščitni znak je posebna in zdaj že prepoznavna oblika humorja, ki z distanco ter malo odlepljeno in zafrkljivo ošvrkne realnost, vendar tudi s posebno toplino gleda na aporije časa: distanco, ki jo zaznamuje uvodni stavek o tem, da se morda Maribora iz vesolja ne vidi, obratno pa. Humor od spodaj navzgor, ne zviška, in zato brez vzvišene posmehljivosti.
Za doseganje učinka je bolj kot pripoved značilno rezoniranje, komentarji priletijo skoraj mimogrede in nepretenciozno. Jasno so izpisane konture dogajalnega sveta in ta je nezgrešljivo obarvan z dogodki, ki smo jih spremljali, občudovali in z njimi simpatizirali, potem pa so kot da izginili iz naše zavesti; protesti, tokrat celo katarzična, očiščevalna zastrupljevalska akcija, ko pride na obisk provincialne prestolnice vlada, dajejo prevladujoč pečat romanu.
Gre torej za še eno v nizu del, ki je protestniško vzdušje, scenografijo in zahteve ulice vzelo za sestavni del in delno kot program. Vendar gre bolj kot za poziv k radikalni akciji za nekakšno dobrodušnost, ki med ključne zahteve in v ospredje postavlja ljubezen in empatijo. Če povzamemo iz spremke; roman, ki vrača utopijam dostojanstvo.
