Tiskane izdaje
Kratko prozo iz zbirke Mož, ki je hodil skozi stene Marcela Ayméja je mogoče urediti v tri ohlapne skupine: v prvi se pojavljajo liki z nadnaravnimi sposobnostmi (Mož, ki je hodil skozi stene, Sabine) ali pa predmeti s tovrstnimi zmožnostmi (Sedemmiljski škornji), v drugo skupino lahko uvrstimo besedila, ki se navezujejo na zakonodajo ter državno ureditev in so vselej postavljena na ozadje druge svetovne vojne (Časovne nakaznice, Odlok, Davek na žene), v tretji skupini pa so pripovedi, v katerih (z nemalo sarkazma in/ali cinizma) nastopata Bog in sveti Peter; v teh zgodbah je v ospredju vprašanje morale in etike (Poldevska legenda, Rubežnik).
Kajpak ne gre spregledati omenjenih navezav na drugo svetovno vojno; občutki tesnobe, ujetosti, nepredvidljivega konca vojne, revščine, pomanjkanja, preobračanja moralnih in etičnih kodeksov … so natančno in prepričljivo popisani ter podkrepljeni z izvrstno, izrazito atmosfero, ampak tisto, kar zgodbam daje največ dodane vrednosti, je pravzaprav odmik od vojne: zgodbe, v katere Aymé pogosto vpleta znanstvenofantastične (skok v prihodnost) in fantazijske elemente (zmožnost hoje skozi zidove), namreč posegajo veliko globlje v družbo in trkajo ob splošnejše simptomatične točke zahodne civilizacije.
Izpostaviti velja manipulacijo, ki se vpisuje globoko v tkivo vseh zgodb in se odkriva kot eden izmed odločilnih mehanizmov, ki držijo stanje družbe v (majavem) ravnovesju. Zbirka najprej uvaja osebne zgodbe posameznikov, ki razkrivajo manipulacijo v medosebnih odnosih; Dutilleul, ki lahko hodi skozi stene, manipulira najprej s sodelavci, s soprogom svoje ljubice, pa tudi z oblastjo, ki jo uteleša ravnatelj zapora, iz katerega mož nenehno uhaja (in se vanj za zabavo tudi vrača), Sabina iz zgodbe Sabine, ki se lahko pomnogoteri (in je s tem vseprisotna), pa zavaja predvsem moža, ljubimca, nato pa vse več in več ljudi – počasi postaja njena osebna manipulacija družbena.
Podobno je v zgodbi Davek na žene, v kateri se iz osebne prizadetosti nekega dacarja rodi zakon, po katerem postane žena sredstvo za plačevanje davkov. Manipulacija torej izhaja iz osebnega; podobno je jasno razvidno, da nekateri ljudje s časovnimi nakaznicami (omejevanjem števila »živih dni na mesec«) pridobivajo osebne koristi, drugi pa očitno izgubljajo.
Manipulacija s človeškimi življenji je tesno vezana na družbeno in politično tudi v kratki zgodbi Odlok; oblast se v času, ko ne zna določiti konca dolgoletne vojne, odloči za časovni preskok sedemnajst let v prihodnost; za marsikoga kajpak to pomeni preuranjeno smrt, prav vsi državljani pa s tem izgubijo sedemnajst let življenja. (Za tovrsten ukrep ni razpisan referendum.)
Podobno manipulacijo izvajata tudi sveti Peter in Bog – prav s tem, ko manipulacija poseže na vsa področja človekovega življenja, se tudi najbolj prepričljivo izgradi občutek ujetosti in nemoči, ki ni značilna le za medvojni subjekt, ampak tudi za današnjega, sodobnega.
