Tiskane izdaje
Govor je o tričlanski judovski družini, ki se zaradi očetove nove službe preseli iz Izraela v Nemčijo. To so prezaposleni oče Chen, zdolgočasena mati Ziggy in njun enajstletni sin Eran. Fokus je predvsem na materi in sinu, oče je v ozadju.
Provincialna okolica ne dvigne ravno njihovega življenjskega utripa ali popravi njihovega družabnega življenja, prej nasprotno. Novi stiki in novo življenje se pletejo počasi, previdno. Eran začne hoditi v novo šolo, mati spozna soseda in se druži z njim. Družina nekako odkriva teren, tipa, enako počne tudi nemška okolica.
Ta je sicer izjemno ustrežljiva in razumevajoča do prišlekov, in tudi prišleki, se zdi, so prišli z dobrim namenom in nočejo biti že vnaprej nezaupljivi in sumničavi. A kljub temu bralec čaka, kdaj bo počilo. Prav v tem je suspenz romana, to soočenje dveh kultur, o katerem ni gotovo, kako se bo končalo in kdo bo njegova žrtev.
Poleg ponovnega srečanja nekdanjih sovražnikov bode v oči še ena tema romana. To je položaj žensk. Ziggy se skozi številne reminiscence sprehaja po svojem življenju in analizira svoj trenutni položaj. Je dokaj liberalna in svobodna, sledimo njenim razmišljanjem, ki se ne ustavljajo pri vprašanjih, kot so seks, droge, alkohol, splav. Sploh izseljenska izkušnja potencira potrebo po pogledu nase, po redefiniciji same sebe. Očitno je tudi, da je njen zakon v krizi.
Na koncu Ziggy ugotovi, da na nemškem podeželju pravzaprav ni srečna, in hoče nazaj. To, da je fokus romana predvsem na njej in manj na njenem sinu, ga dela pravzaprav roman za odrasle, sicer pa bi mimogrede lahko bil tudi roman za mladino, sploh če upoštevamo, koliko je v njem popkulturnih referenc. Čeprav tudi sin ni nepomemben, drame adolescence, v katere se počasi zapleta, dodajo svoje k barvitosti identitetnega iskanja v tem romanu.
Knjiga nima varne in preizkušene narativne arhitekture, velike fabule. Oklepa se realizma vsakdana, drobnih malih dogodkov, naključnih misli, begavih občutkov in s tem gradi bolj atmosfero kot zgodbo. V bistvu je zelo političen roman, saj je mnogo tega, v kar trčijo junaki, v osnovi politično, čeprav se morda ne zdi.
Pa še nekaj besed o naslovu romana Eskimo Limon 9. Avtorica Sarah Diehl, nemška publicistka, pisateljica in filmarka, pravi, da se je zanj odločila, ker ponazarja nepopolno nemško poznavanje imaginarnega judovskega. Eskimo Limon je namreč serija popularnih izraelskih porno filmov, poznajo jo tudi Nemci, a vsi živijo v veri, da je serija pravzaprav italijanska.
Nemci so prepričani, da o Judih vedo vse, če poznajo holokavst. Sarah Diehl v romanu pokaže, da v resnici poznajo samo eno plast judovstva in da je sodobna judovska identiteta veliko bolj zapletena in kompleksna. Prav tako kot nemška, seveda. V sodobnem svetu pač ni več preprostih identitet, tudi ne preprostih odgovorov na pomembna življenjska vprašanja.
