Tiskane izdaje
Osemindvajset plesalcev skupine ExperiDance Production in štirideset solistov Budimpeškega romskega simfoničnega orkestra bo spremenilo Križanke v dvor legendarne cesarice Sisi, ki je močno zaznamovala evropsko zgodovino.
Zgodbo o kontroverzni avstro-ogrski cesarici Sisi je Román prenesel v plesno predstavo Sisi – bilo je nekoč v času cesarja, ki je mešanica madžarskega ljudskega plesa in sodobnih plesnih tehnik. Román, ki nastopa že od desetega leta, bo s skupino plesalcev in solistov prenesel zgodovino avstro-ogrskega dvora na oder Križank, kjer bo tri dni zapored pred gledalci plesni spektakel.
Sisi je s preštevanjem kalorij, natančnim odmerjanjem grižljajev in telovadbo ves čas pretirano skrbela za svojo zunanjo podobo, a zaradi hladne lepote in mitov, ki so se pletli okoli njenega življenja, nikoli ni postala ljudska cesarica.
Priljubljena in opevana je bila šele po nenadni smrti, ko jo je 10. septembra 1898, nič hudega slutečo, ko je hitela na ladjo, ki naj bi jo popeljala v Caux, zabodel neuravnovešen italijanski anarhist Luigi Lucheni. Lucheni je v resnici hotel ubiti orleanskega princa Filipa, ki pa je v zadnjem trenutku spremenil načrte in ni prišel v Ženevo. Tako je maščevanja željni Italijan namesto njega ubil Sisi, ki je bila v Švici po naključju.
Ko se je v Münchnu rojena Elizabeta iz hiše Wittelsbach leta 1854 poročila s cesarjem Francem Jožefom I., se ni zavedala, kaj jo bo doletelo. Prvotno naj bi se cesar poročil z njeno sestro Helene, vendar se je 23-letnik v Bad Ischlu zaljubil v komaj 15-letno Elizabeto.
Vzgoja otrok v rokah tašče
Poroka je bila na Dunaju. Mlad cesarski par je odtlej bival v dvorcu Schönbrunn in palači Hofburg. Dunajski dvor je veljal za najbolj konservativnega v Evropi in Elizabeta je trpela zaradi stroge dvorne etikete, ki jo je poosebljala cesarjeva mama Zofija. Vendar tudi zakon ni bil srečen.
Pedantni cesar, čigar interesi so bili podrejeni vojski, je imel za partnerico mlado žensko, ki so jo navduševale mitologija, zgodovina in literatura. Vzgojo otrok – Elizabeta je v prvih letih zakona rodila hčeri Zofijo in Gizelo ter sina Rudolfa – je prevzela tašča Zofija. Kolikor pogosto je mogla, je Elizabeta pobegnila v Laxenburg pri Dunaju. V prostranem parku z ribniki in neogotsko palačo Franzensburg je lahko uživala v svoji veliki strasti, jahanju.
Prva leta njunega zakona so bila politično turbulentna. V tem času je habsburška monarhija izgubila prevlado v Evropi in po težkih vojaških porazih tudi italijanska ozemlja. Franc Jožef je Elizabeti posvečal le malo časa; njegove zunajzakonske afere so jo globoko prizadele. Elizabeta je zbolela in postala depresivna, začela je tudi potovati, da bi pobegnila pred utesnjenostjo Dunaja.
Na novo pridobljena svoboda jo je spremenila v samozavestno žensko, ki je vedno bolj samostojno oblikovala svoje življenje. Pretirano se je posvečala svoji zunanjosti in dosegla legendarni kult lepote. Njen ideal lepote je bil za tisti čas neobičajen: opredelila ga je kot naravnega in individualnega.
Poseben kult je Elizabeta razvila okrog svojih dolgih las in ozkega pasu. Njena osebna frizerka je morala skriti izpadle lase, če je hotela preprečiti izbruhe jeze. Da bi dosegla obseg pasu 51 centimetrov, je nosila tesen korzet, se pretirano ukvarjala s športom in daljše obdobje stradala. S pobegom pred dvorno etiketo je postala žrtev svoje obsedenosti z lepoto in se pritoževala, da je sužnja svojih las.
Na dunajskem dvoru se je Elizabeta uprla. Dosegla je soodločanje pri vzgoji otrok in zahtevala, da lahko o osebnih zadevah in kraju bivanja odloča sama. Učila se je grščino in madžarščino in bila tesno povezana z madžarskim grofom Andrássyjem, ki je kasneje postal prvi madžarski premier. Pri Francu Jožefu je odločno zahtevala spravo med Avstrijo in Madžarsko, ki je ne nazadnje pripeljala do ustanovitve avstrijsko-madžarske dvojne monarhije. Od tega trenutka je bila Elizabeta tudi kraljica Madžarske in ta naziv je vedno nosila s ponosom.
V naslednjih letih se Elizabeta ni več vključevala v dnevnopolitično dogajanje. Še enkrat je postala mati. Drugače kot pri njenih prvih otrocih je pri Mariji Valeriji od začetka prevzela njeno vzgojo. Franc Jožef je hotel Elizabeto vezati na Dunaj in ji zato podaril vilo Hermes zahodno od Schönbrunna, v naravnem rezervatu Lainzer Tiergarten, ki jo je zgradil arhitekt Karl von Hasenauer (zasnoval je tudi znamenito krožno cesto okoli centra mesta). Vila še danes daje vtis cesarskega bivanja onkraj dvornih norm. Bila je bolj odraz arhitektovega kot njenega okusa, zaradi česar je v njej le redko bivala.
Depresije
Elizabeta se tudi ni hotela odpovedati potovanjem in je aktivno podpirala odnos med cesarjem in mlado igralko Katharino Schratt, zaradi česar je še naprej nemoteno uživala svobodo. Po samomoru njenega sina Rudolfa leta 1889 so bila Elizabetina potovanja vedno bolj nemirna. Mučile so jo depresije in hrepenela je po smrti …
Italijanski anarhist Luigi Lucheni je že dalj časa hotel opozoriti nase s spektakularnim atentatom. Ko je francoski prestolonaslednik predhodno zapustil Ženevo, je Lucheni iz časopisa izvedel za Elizabetino prisotnost v mestu. Bil je 10. september 1898, ko je hotela vstopiti na ladjo in se vrniti v Montreux, od koder je dan prej pripotovala. Lucheni se je vrgel na cesarico, ki jo je spremljala le ena dvorna dama, in ji zabodel pilo v srce. Dve uri kasneje je skoraj 61-letna Elizabeta podlegla poškodbam. Njeno truplo so prepeljali na Dunaj, kjer so jo pokopali v cesarjevi grobnici.
Elizabeta je bila 44 let cesarica imperija v zatonu. S tem povezane družinske in reprezentativne naloge so jo ovirale pri uresničevanju njenega hrepenenja po svobodi. Nepriljubljeni vlogi cesarice je ne nazadnje poskušala ubežati s pisanjem poezije, v kateri se je ponovno rodila kot vilinska kraljica Titania.
Za sodobnike je bila najlepša ženska Evrope. Obdobje, ki je sledilo, je ustvarilo kult Sisi: literarna dekadenca jo je povzdignila v melanholično in v umetnost zaljubljeno fatalno žensko, avstrijski film o Sisi iz petdesetih let je iz nje ustvaril simbol za žensko samouresničitev in upor.
Ni povsem jasno, kaj o Sisi je mit in kaj resnica, kajti sama ni nadzirala le tega, kaj je o njej prišlo v javnost, temveč je določala tudi, kaj je ostalo zanamcem od njenih osebnih zapisov. Prepoved fotografiranja je že v času njenega življenja zamrznila njeno podobo kot brezčasno lepoto. Elizabeta je tako prikazana na osupljivo moderno ljubek način kot umetniška figura, ki do danes ostaja blagovna znamka Sisi.
Da je bila Elizabeta tudi inteligentna, nadarjena za jezike, načitana in politično aktivna, je dokazala šele mlajša generacija zgodovinarjev. In ustvarila novo podobo: zmerno nadarjene pesnice, ki jo je navdihoval pesnik Heinrich Heine in je sodelovala pri najtežjih lovskih sledenjih ter v starosti lirično odigravala mračne fantazije o smrti.
