Tiskane izdaje
Umetniki, znanstveniki, politiki, menedžerji in drugi danes delajo projekte. Projekt se prikazuje kot nevtralna beseda, ki lahko nastopa v različnih kontekstih. O tem, kakšne implikacije ima vsesplošna inflacija tega pojma in načina ustvarjanja, je v ponedeljek predavala ena teoretskih avtoritet sodobne umetnosti Bojana Kunst.
Ko neki pojem neproblematično zavzame različna področja, je potrebna previdnost, je zapisal Michel Foucault. Tako bi lahko strnili izhodišče predavanja teoretičarke in dramaturginje Bojane Kunst v okviru Maskinega seminarja sodobnih scenskih umetnosti.
Z drugimi besedami, kako razumeti trenutno situacijo, da namreč delujemo na projektih, ki jim sledijo novi projekti. Slednje predavateljica povezuje s specifično organizacijo časa, ki jo imenuje projektna časovnost, tj. z usmerjenostjo v prihodnost, pri čemer pomembno vlogo odigra eksperiment, skozi katerega to prihodnost naslavljamo, iščemo njene različne manifestacije.
Paradoks je po Kunstovi v tem, da se usmerjenost v kreativno in eksperimentalno naslavljanje prihodnosti odvija v kontekstu, ko je vsaka sprememba nezamisljiva, ko je prihodnost le v daljšo časovno perspektivo potisnjena različica sedanjosti.
Usmerjenost v prihodnost, ki pritiče projektu, zadeva položaj dela. Kapitalistični ustroj namreč predpostavlja, da imaš prihodnost, če imaš delo. V tem okviru smo prisiljeni vseskozi iznajdevati strategije preživetja, iskati načine dela, ki nas usmerjajo k cilju. Prav odvisnost od izumljanja novih strategij je v funkciji kapitalističnega ustroja delovanja sistema.
Institucije za projekte
Projekti vse bolj postajajo nedokončano delo, delo v nastajanju, vse bolj so usmerjeni v razkrivanje potencialov in možnih vrednosti, ki jih trg nenehno išče. Danes obstajajo institucije, ki omogočajo in spodbujajo tovrstno delovanje v umetnosti. Takšni so denimo rezidenčni centri, ki predvsem mladim umetnikom ponujajo priložnost preživetja od razvijanja projektov. Druga oblika spodbujanja projektnega dela so festivali.
Ironija te situacije je, da so se v devetdesetih internacionalizacija, odprtost, demokratičnost in dehierarhizacija, povezana s projektnim delom, kazali kot nov emancipatorni in ustvarjalni potencial. Hrbtna plat te dozdevne osvoboditve je prekerna (negotova) umetniška delovna sila, podvržena diktatu kreativnosti, inovativnosti in eksperimentiranju, ki še kako ustreza neoliberalni kapitalistični paradigmi. Poleg tega so produkcijski procesi kapitalizma, ki umetnost vidijo v spregi s trgom – v tem kontekstu je popularen pojem kulturnih industrij –, povzročili, da umetnost izgublja konstitutivno mesto v družbi.
Jasno je, da sta v takih okoliščinah kreativnost in inovativnost lahko le standardizirani in ne prinašata resničnih prebojev ali širjenja horizonta. Učinek teh produkcijskih pogojev je obenem tudi produciranje specifične subjektivnosti, kar pomeni, da je umetnik podvržen časovni in produkcijski logiki projekta.
Projekt se kaže kot edina možna časovnost ustvarjalnosti, ki umetnika odmakne od konteksta njegovega dela, od drugih umetnikov, od politične moči itd. To obenem pomeni, da nikoli nima časa. Več možnosti, kot jih projekt odpira za prihodnost, več časa posrka iz sedanjosti, pravi Kunstova. Podvrženost projektni časovnosti med drugim pomeni, da smo, ko delamo projekte, nekaj dolžni. Imamo obveznosti (pogosto zgolj administrativne), ki jih je treba dokončati. Kontekst dolga subjekte teh projektov ponovno pahne v specifično podjarmljenost. Ko se projekt dokonča, ko pride do dopolnitve, je pred njim še veliko podobnih projektov.
Umetniški primeri
Performans Xavierja Le Roya Produkt nekih drugih okoliščin (2009) naslavlja prav te okoliščine delovanja umetnosti. V njem se namreč umetnik sooči z nemogočo nalogo, da v dveh tednih osvoji zahtevno tehniko buto in napravi performans. Tega se loti tako, da se na internetu informira in priuči tehnike.
Celoten performans odpira več vprašanj, ki zadevajo sodobno umetnost; v prvi vrsti status prostega časa. Umetnik je namreč delavec, zaradi česar se razlika med prostim in delovnim časom zabriše. Obsojenost na časovni rok, nadalje, načenja umetniški profesionalizem in je bolj podobna amaterskemu ukvarjanju s stvarmi, v katerih naj bi uživali. Projektno delo v umetnosti postaja vse bolj amatersko, ker zmanjkuje časa, vendar se tej okoliščini umetnik ne more izogniti, če hoče obstati na umetniškem trgu.
Treba je dodati, da vendarle obstajajo projekti, ki imajo daljšo časovno perspektivo, obenem pa ne sodijo v okvir projektne časovnosti, značilne za sodobno umetnost. Med te Bojana Kunst v našem prostoru umešča Projekt Noordung Dragana Živadinova, Makrolab Marka Peljhana, projekte Janezov Janš, Ballettikko Internettikko Igorja Štromajerja, Vio Negativa Bojana Jablanovca.
Značilnost teh projektov je, bi lahko povzeli, da niso podvrženi od zunaj postavljenemu diktatu projektne časovnosti, pač pa z logiko lastnega projekta inavgurirajo drug čas, vpeljejo drugo perspektivo in imajo dejanski potencial zamakniti trenutni horizont.
Kako naprej?
Če specifični primeri umetniških projektov kažejo načine preboja iz monotonije, homogenosti projektov, se poraja vprašanje, kako sistemsko nasloviti položaj umetnosti danes in kako ji priboriti drugačno politično vlogo. To področje se namreč ne afirmira kot ustvarjalna sila, ampak v njem prihaja do hiperprodukcije, množice projektov v vse bolj neperspektivnem kontekstu političnih pritiskov, rezanja sredstev, ko se kot edini legitimni način razumevanja umetnosti postavlja njena zvezanost s proizvajanjem tržne vrednosti.
Kunstova ob tem poudarja, da se je treba upreti razmišljanju o umetnosti v kategorijah ekonomskih vrednosti. Kako lahko namreč ovrednotimo nekaj, kar je v razmerju do tega, kar šele prihaja? Nova politika umetnosti bi po njenem morala graditi v smeri, da se ta umakne od ekonomske vrednosti in vlaga v nove politike časovnosti. Slednja bi morala artikulirati nove prakse in forme skupnostnega delovanja ter bivanja. Ali še, treba je iznajti način, kako delati umetnost tako, da se upremo projektom. Via negativa (projekt Out) izziva prevladujočo projektno mentaliteto v sodobni umetnosti. Foto / izvorno ime datoteke: vianegativa_out.5.JPG
