Tiskane izdaje
Olga Kacjan je letos dobitnica Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za igralske dosežke pri nas.
Tako je odločila žirija za podelitev, ki so jo letos sestavljali dramska igralka Silva Čušin, gledališka režiserja in pedagoga Jernej Lorenci in Dušan Mlakar, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec Ivo Svetina ter umetniška direktorica FBS Alja Predan.
Drzno v tekoče valove
Kot so zapisali v obrazložitvi, je »Olga Kacjan igralka v gledališče in na njegov oder stopila pripravljena na drzne izzive in velika tveganja, zato se je tudi odločala za sodelovanje v najprelomnejših trenutkih slovenskega in tudi nekdanjega jugoslovanskega gledališča. Z najprodornejšimi, predvsem pa vizionarskimi režiserji tistega časa je sodelovala in ustvarjala v netipičnih delovnih pogojih s tveganimi ali nepredvidenimi izidi.
Marsikatera igralka bi se takim izzivom raje odpovedala, Kacjanova pa se je »drzno pognala v deroče valove. Aktivno je bila vpeta v rojevanje novega sveta, kakršnega je v gledališču Scipion Nasice in v Kozmokinetičnem gledališču Rdeči pilot tedaj snoval mladi Dragan Živadinov, igrala je v kultni predstavi Krst pod Triglavom, pa v baletnem observatoriju FIAT in dramskem observatoriju ZENIT. V skupini KPGT, ki je združevala igralce in gledališke umetnike z vseh koncev tedanje Jugoslavije, je delala z Ljubišo Ristićem in z legendarno predstavo Osvoboditev Skopja prepotovala ves svet.
Sodelovanje z režiserskimi imeni, kakršna so poleg omenjenih še Dušan Jovanović, Martin Kušej, Paolo Magelli, Tomaž Pandur, Eduard Miler, pove dovolj, saj so to umetniki, ki so ustvarjali zgodovino sodobnega, ne le slovenskega in jugoslovanskega, ampak tudi evropskega gledališča«.
Številne filmske vloge
Olga Kacjan je po diplomi na ljubljanski AGRFT desetletje ustvarjala kot svobodna igralka, nato se je za krajši čas zaposlila v SNG Maribor, leta 1991 pa v Slovenskem mladinskem gledališču. Že kot študentka je igrala v profesionalnih filmskih in gledaliških produkcijah, pa tudi kasneje je gostovala v številnih slovenskih in tujih gledaliških hišah, denimo v Mali drami SNG Ljubljana, SLG Celje, EG Glej ...
Poleg gledaliških se je gledalci lahko spomnijo tudi po številnih filmskih vlogah, še zlasti konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je nastopila med drugimi tudi v filmih Povest o dobrih ljudeh, Dekliški most, Železni križ, Splav meduze, Sava Šumanović, Svetozar Marković, Dediščina in Carmen.
Njeni bogati igralski karieri primerno dolg je tudi izjemen seznam nagrad, s katerimi je gledališka in filmska stroka počastila njene stvaritve; tri Borštnikove nagrade, zlati lovorjev venec, srebrna arena, zlata ptica in številne druge - do lanskoletne Župančičeve nagrade za življenjsko delo.
