Tiskane izdaje
Teoretski in praktični utemeljitelj epskega gledališča ter potujitvenega učinka Bertolt Brecht (1898–1956) je že maja 1941 iz začasnega zatočišča na Finskem odpotoval v ZDA in se naselil v kalifornijski Santa Monici. Parabolo o Arturu Uiu je (po lastni izjavi) napisal z mislijo na uprizoritev v ameriškem gledališču in jo »z vso zagrizenostjo dokončal sredi razburljivega pridobivanja vizumov, denarja in prostora na ladji za umik iz Evrope.
V Ameriki uprizoritve ni dočakal, ni je dočakal niti v osvobojeni Evropi; ni je dočakal do smrti.« (Dušan Voglar)
Za ameriško občinstvo je Brecht zgodbo o silovitem zgodovinskem vzponu nacizma in Hitlerjeve diktature preoblikoval v gangstersko zgodbo ali »Gangsterhistorie«, kot je zapisal v dnevnik marca 1941.
Dvojno potujitev zgodbe o vzponu spretnega, ciničnega, gangstersko brezobzirnega in nasilnega povprečneža na oblast je po eni strani dosegel s pretvorbo zgodovinskih vodilnih protagonistov neustav-ljivo vzhajajočega nacističnega Reicha v groteskno gangstersko mafijsko združbo kramarjev z zelenjavo (karfijolarjev) iz čikaškega podzemlja dvajsetih let (Adolf Hitler/Arturo Ui; Paul Hindenburg/Dogsborough; Ernst Röhm/Ernesto Roma; Hermann Göring/Emanuele Giri …).
Po drugi strani pa s kontrastnim posnemanjem visokega pesniškega jezika in sloga Shakespearovih kraljevskih historij – nerimanega petstopičnega jambskega verza oziroma blankverza.
Dušan Voglar v gledališkem listu piše, da se je prevajalec Marijan Kramberger »bolj kakor Brecht potrudil za spoštovanje jambskega ritma, vendar s svobodnim ravnanjem glede dolžine verzov in celo z delitvijo besed na prehodu iz verza v verz.«
S ciljem potujitve odrskega dogajanja (Voglar ji pravi »počuditve«) Brecht v značilni literarni predlogi svojega epskega gledališča, usmerjenega proti vživljanju gledalcev v dogajanje in njegove protagoniste, uporablja še prolog in epilog, napise, songe in tako imenovani odprt konec.
Z njim tudi v Arturu Uiu gledalce spodbuja »k razmisleku o družbeni stvarnosti zunaj gledališča« ter jih neposredno svari, da »semena zla še vedno spe med nami«, kar pomeni, »da je treba proti takšnim potekom dogodkov ukrepati«. (Urška Brodar)
