Tiskane izdaje
Obe tragediji sta v prevodu in s spremno besedo Jere Ivanc pred kratkim izšli pri založbi Alma Mater Europaea − Institutum Studiorum Humanitatis v zbirki Dialog z antiko.
Evripid (okoli 485 do 406 pr. n. š.), poslednji med velikimi grškimi tragiki, velja za modernizatorja atiške tragedije. Medtem ko se v najbolj znanih delih, kot so Medeja, Alkestida, Hipolit, Feničanke in Bakhantke, osredotoča na notranja doživljanja ženskih likov, v Prošnjicah ubere bolj tradicionalen pristop k dramatiki.
Nadaljevanje tebanskega mita o Ojdipu
Prošnjice, prvič uprizorjene leta 423 pred našim štetjem, so dramsko nadaljevanje tebanskega mita o nesrečnem kralju Ojdipu, oblastiželjnih bratih Eteoklu in Polinejku ter njuni sestri Antigoni, ki vztraja pri tem, da je treba mrtve pokopati. Tokrat zahtevajo pokojne od Kreona prošnjice – matere umrlih vojakov, ki jih je vladar Adrast vodil v obleganje Teb.
Argoške ženske najdejo zaveznico v Ajtri in ta prenese njihove prošnje in tožbe svojemu sinu in atenskemu vladarju, Tezeju. Slavni junak pa jih usliši šele, ko dobi podporo državljanov. Medtem ko se zbor že boji novega prelivanja krvi, se Tezej odloči za miroljubnejšo pot, so povzeli v ljubljanski Drami.
Tebanski mit, ki ga obravnavajo Sofokles v Kralju Ojdipu, Ojdipu v Kolonu in Antigoni, Ajshil v Sedmerici proti Tebam ter Evripid v Feničankah in Prošnjicah, je v svoji kompleksnosti simbolni prikaz krvave zgodovine človeštva.
Pravica do pokopa mrtvih – ne glede na to, kateri strani so pripadali – se tudi danes kaže kot jeziček na tehtnici demokratičnih družb, ki vse prerade razumejo temeljne človekove pravice kot orožje za politične manipulacije. Evripid motiv smrti, izgube in žalovanja v Prošnjicah še okrepi z motivom družine, protipolom destrukcijskim silam vojne, ter razširi vlogo zbora z vključitvijo edinega ohranjenega otroškega tragiškega zbora, sestavljenega iz vnukov pokojnih, so še zapisali v ljubljanski Drami.
V bralni uprizoritvi Prošnjic bodo nastopili Silva Čušin, Nik Škrlec, Matija Rozman, Boris Mihalj, Rok Vihar, Vanja Plut, Saša Pavlin Stosić, Veronika Drolc, Maja Sever in Barbara Cerar. Dramaturginja je Darja Dominkuš. Po uprizoritvi bo potekal pogovor z ustvarjalci.
V sklopu bralnih uprizoritev Drame bodo drugo prvič poslovenjeno Evripidovo tragedijo Heraklovi otroci premierno uprizorili 3. marca, prav tako v Škofovi režiji. Drama se po presoji ustvarjalcev danes bere kot aktualna in še kako realna begunska zgodba, v kateri igrajo glavno vlogo (nemi) otroci junaka Herakla.
