Tiskane izdaje
Režiser Oliver Frljić, avtor dolgega niza provokativnih gledaliških predstav, sicer do lanskega leta intendant reškega narodnega gledališča Ivana pl. Zajca, zdaj pa sodelavec skupine, ki pripravlja projekt reške Evropske prestolnice kulture 2020 za naslovom Pristanišče različnosti, je bil prejšnji četrtek premierne volje.
Časopis Spiegel je ob napovedi premiere drame Heinerja Müllerja Mauser v münchenskem Residenztheater, dela o revoluciji, ki pušča svoje otroke na cedilu, zapisal, da jo podpisuje režiser, ki tako kot drugi umetniki zbirajo nagrade zbira škandale. Seveda, Frljić se je drame iz srede sedemdesetih let prejšnjega stoletja in spraševanja, za kaj je človek pripravljen umreti in za kaj je pripravljen ubijati lotil v letu stote obletnice oktobrske revolucije.
Koprodukcijska predstava Naše nasilje in vaše nasilje del publike spravlja v besnilo. Foto: Wiener Festwochen © Alexi Pelekanos
Pred premiero – to je po predstavi Balkan macht frei njegovo drugo sodelovanje z Residenztheater – je Frljić dodal, da sta omenjeni temeljni vprašanji prisotni v Müllerjevem delu, odstotni pa v sodobni zahodnoevropski družbi, ki se tudi ne sprašuje, ali so družbene spremembe mogoče brez nasilja – in kaj bi pomenilo, če bi ne bilo tako. Kritik Frankfurter Allgemeine Zeitung je ta teden revolucionarno učenje, kot ga Frljić postavlja na münchenski oder, povzel v enem stavku: ideološko vsebino dela pravzaprav predstavljajo telesa igralcev, ubijanje pa je predstavljeno kot fizično delo, kakor vsako drugo.
Vse to je povsem v skladu s Frljićevim prepričanjem oziroma lansko ugotovitvijo, da so pritiski na njegovo umetniško početje razumljivi, saj zanj gledališče ni orodje za fingiranje upora, ampak orožje za spopad s centri politične moči. Teater zdaj enainštiridesetletnega velikega mojstra provokacije je bil od nekdaj in je še zmeraj vsakokrat politična gesta, tudi njegova interpretacija Müllerjeve igre o nemoči posameznika je taka, igralec v vlogi revolucionarja, ki je čez noč razglašen za kontrarevolucionarja, sredi drame pove: »Jaz sem Oliver Frljić. Prihajam iz Hrvaške, fašistične države na Balkanu.«
Za »bogokletno, žaljivo in nespodobno« predstavo so zahtevali prepoved. Foto: Wiener Festwochen © Alexi Pelekanos
Dolga zgodovina provokatorstva
Frljićevo provokatorstvo ima dolgo zgodovino, enfant terrible sodobnega gledališkega prostora »na prostoru nekdanje Jugoslavije« je pred leti že doživel očitke hrvaških domoljubov, še posebej reške izpostave stranke HDZ, da je politični provokator in »Jugoslovan brez potnega lista, ki nikoli ni sprejel, da ni več bratstva in enotnost
Lansko leto je medijem ponavljal, da je ravno omenjena stranka dovolila obračunavanje z njim in spomnil, da je prvi podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Karamarko med predvolilno kampanjo kot predsednik HDZ napovedal, da bo reško gledališče znova »hrvaško in ljudsko, potem ko bomo prišli na oblast«, češ da je pod Frljićevim vodstvom postalo »prostor kulturne okupacije, v katerem se smešita hrvaška kultura in narod.«
HNK Ivana pl. Zajca je lani doživelo tudi znižanje proračunskih sredstev, ministrstvo za kulturo, ki ga vodi pogosto kritizirani Zlatko Hasanbegović, je potezo pospremilo z razlago, da se večinoma posveča avtorskim projektom, še več je o reškem gledališču pred parlamentarnimi volitvami vedel povedati Karamarko, ko je razložil: »Po očetu najdomoljubnejše hrvaške pesmi se imenuje tudi tukajšnje narodno gledališče, ki na žalost ni več niti hrvaško niti narodno, gledališče, ki je postalo prostor kulturne okupacije, v katerem se smešita hrvaška kultura in narod.«
Prijava zaradi žaljenja verskih čustev
Več prahu kot druge predstave je lansko jesen dvignila Frljićeva koprodukcijska predstava Naše nasilje in vaše nasilje, ki je na sporedu Slovenskega mladinskega gledališča: na Festivalu novih dramaturgij v poljskem mestu Bydgoszcz je uprizoritev dela, ki z imitiranjem populističnega besednjaka opominja na licemerstvo in odgovornost (post)kolonialne Evrope, ko gre za vojne na Bližnjem vzhodu in begunsko krizo, sprožila burne polemike in reakcije.
Poljska desničarska poslanka je s strankarskimi kolegi na policijo podala prijavo zaradi »žaljenja verskih čustev in poljskih nacionalnih simbolov«, regionalne oblasti pa so začele resno problematizirati upravičenost javnega financiranja festivala. Predstava – navdihnil jo je roman Estetika odpora Petra Weissa – je nastala po naročilu in v produkciji HAU Hebbel am Ufer iz Berlina ter koprodukciji z Wiener Festwochen (Dunaj), SMG, Kunstfest Weimar (Weimar), Zuercher Theater Spektakel (Zürich) in Hrvatskega narodnega kazališta Ivana pl. Zajca (Reka).
SMG je poročalo, da so o predstavi pisali skoraj vsi poljski mediji, odzivi pa so se vrstili tudi na hrvaških kulturno-verskih portalih, ki so sporočali, da bi bilo treba predstave Oliverja Frljića, »komunističnega provokatorja«, prepovedati v vsaki katoliški deželi, saj da je njegova umetnost neposredna žalitev »hrvaške kulture«.
Reakcije na predstavo na Hrvaškem niso bile nič manj ogorčene: Naše nasilje in vaše nasilje je bila 24. aprila uvodna predstava festivala hrvaške drame 27. Marulićevi dnevi v Splitu, a se je – kot so v javnem pismu hrvaškemu ministrstvu za kulturo zapisali v SMG – znova soočila z nedopustnimi pritiski in zahtevami po izločitvi s festivalskega programa zaradi domnevnega žaljenja verskih in nacionalnih simbolov.
Ministrstvo za kulturo Republike Hrvaške je namreč 22. aprila v izjavi za javnost implicitno podprlo proteste hrvaških cerkvenih oblasti in desničarske stranke Hrast, ki predstavo označujejo za bogokletno, žaljivo, nespodobno ter zahtevajo njeno prepoved.
Hrvaški mediji so poročali o dramatičnih dogodkih: tri ure pred predstavo je okrog dvesto protestnikov na trgu Gaje Bulata pred HNK Split uprizorilo demonstracije, po uri govorov pa so se postavili v špalir pred vhodom v gledališče, zato jih je morala priti umiriti posebna enota policije. V pogovoru za hrvaški Nacional je Frljić po uprizoritvi ponovil tisto, o čemer pogosto govori, namreč da HDZ še zmeraj izvaja »globinsko fašizacijo hrvaške družbe«.
Letos je Frljić znova razburil poljsko javnost, ko je v Varšavi v Teatr Powszechny pripravil premiero dela Stanisława Wyspiańskega Kletev, ki razgrinja odnos med državo in katoliško cerkvijo: besni odzivi so prišli iz parlamentarnih in cerkvenih krogov, zahtevali so njegov izgon, igralcem so grozili z odpuščanji in nasiljem. Frljić je na napade odgovoril, da je Kletev nastala kot pogled na problem zatiranja umetniške svobode na Poljskem.
Poljsko državno tožilstvo je, kot so poročali hrvaški mediji, zaradi predstave sprožilo preiskavo, katoliška cerkev in poljska konservativna javnost sta prepričani, da gre za predstavo, ki žali nekdanjega papeža Janeza Pavla II., pred gledališčem so se pred premiero zbrali protestniki, ki so Frljića obtoževali spodbujanja sovraštva, blasfemije, skrunitve križa in žaljenja pokojnega papeža. Poljske težave s Frljićem niso nove, še pred razburjenjem ob Našem nasilju in vašem nasilju je bila leta 2013 prepovedana njegova Nebožanska komedija.
