Tiskane izdaje
Po premieri v soboto in nedeljo v velenjskem Domu kulture se koreodrama He, he, helium v še eni produkciji Hiše kulture Celje (HKC) in Festivala Velenje (FV), ki se lahko kosa z najboljšimi dosežki poklicnih kulturnih hiš, odpravlja na gostovanje v tujino. V Slovenijo se bo vrnila jeseni.
Čeprav tovrstne produkcije zunaj obeh največjih domačih kulturnih središč redko pritegnejo pozornost nacionalnih medijev in kritike, v trikotniku Celje–Velenje–Žalec pod znamko Triangel že dve leti nastajajo projekti, ki se lahko primerjajo z najboljšim, kar zmore tukajšnji kulturni prostor. Takšna je tudi plesna predstava He, he, helium, ki je nastala v mednarodni produkciji HKC in FV ob sodelovanju z The Kirov Dance Company, Udrugo Sretna familija in ISFTH Foundation.
Avtor je makedonsko-nemški koreograf Igor Kirov, ki je za naslov in izhodišče izbral istoimensko pesem bosanske pesnice Adise Bašić. Gre za zgodbo o skupini potnikov na vlaku Orient Express, ki potujejo z vzhoda na zahod in obtičijo v postajni čakalnici tik pred slovensko-hrvaško mejo. Tu se začne zaplet predstave, ki na svojstven način raziskuje v devetdesetih letih z državnimi mejami razdeljen kulturni prostor nekdanje Jugoslavije, ki ga je danes težavno presegati ne glede na skupno slovansko kulturno izročilo in politično preteklost.
Sodeč po dolgem aplavzu in vzklikih na obeh velenjskih predstavah, je He, he, helium občinstvo vključno z obiskovalci iz tujine dobro sprejelo. Koreodramo so ustvarili plesalki Mojca Majcen, pobudnica projekta, in Petra Valentić ter plesalca Armando Disanto in Maurizio Giunti. Poseben aplavz je občinstvo namenilo slovensko-makedonskemu skladatelju in klarinetistu Goranu Bojčevskemu.
Poziv k zbliževanju
He, he, helium bo zdaj odletel na območje nekdanje skupne države, saj je bil že pred premiero uvrščen v programe več spomladanskih in poletnih festivalov. Kirov pravi, da predstava poziva k zbliževanju in razumevanju, saj pripoveduje »zgodbo o otrocih ločenih staršev, ki ponovno stopijo na skupno pot, vzpenjajočo se nad navidezne prepreke minljivih politik današnjega časa«. Podobno razmišlja Mirjana Blažević Lešić: »Predstava je naš krik, naš poziv k zbliževanju in razumevanju, tako kulturološko kot ekonomsko. Tako kot v našem projektu so tudi nad Balkanom lebdeli lepi, pisani helijevi baloni. Vsi so počasi izpustili, razen enega, ki se nam nasmiha od zgoraj kot naš dvojnik in nam daje upanje za edinost in bratstvo.«
