Hrvaška: Varnost Oliverja Frljića morajo zagotavljati policisti

Režiser in direktor reškega HNK Ivana Plemenitega Zajca je prejel že serijo anonimnih groženj, vdrli so mu tudi v stanovanje.

sre, 09.03.2016, 14:00

Hrvaška policija obravnava grožnje direktorju HNK Ivana Plemenitega Zajca na Reki in gledališkemu režiserju Oliverju Frljiću, znanemu tudi po režiji v Sloveniji. Sprejeli so tudi ukrepe za zagotovitev njegove varnosti. Frljić je policiji prijavil anonimne grožnje, da bodo podtaknili bombo v reškem gledališču.

Eden najbolj izpostavljenih gledaliških režiserjev mlajše generacije na območju nekdanje Jugoslavije je v ponedeljek objavil sporočilo za javnost, v katerem je navedel številne anonimne grožnje, ki jih je prejel v zadnjem času. Med drugim je prejel pismo, v katerem je bila fotomontaža, na kateri so mu odrezali glavo.

Za objavo v javnosti se je odločil, ko so v petek vdrli v stanovanje njegovega dekleta v Zagrebu, v nedeljo pa je ugotovil, da so vdrli tudi v njegovo stanovanje. Ocenil je, da ne gre za naključje, ampak za jasno sporočilo, kaj se mu lahko zgodi, če bo nadaljeval svoje javno delovanje.

Veterani in nogometni navijači, željni krvi

Spomnil je, da so se neznanci odločili za poseg v njegovo zasebno življenje, ko jim ni uspelo ustrahovanje z anonimnimi grožnjami in opozorili o podtaknjenih bombah in tudi ne z grožnjami veteranov in nogometnih navijačev, ki so lani protestirali pred poslopjem reškega gledališča in vpili, da se bodo »napili njegove krvi«.

Frljić je ocenil, da so obračun z njim dovolili v HDZ. Spomnil je, da je prvi podpredsednik hrvaške vlade Tomislav Karamarko med lansko predvolilno kampanjo kot predsednik HDZ napovedal, da bo reški HNK znova »hrvaški in ljudski, potem ko bodo prišli na oblast«.

Odgovornost pripisuje tudi predsednici države Kolindi Grabar-Kitarović, ki je v svojem nedavnem pismu javnosti obsodila napade na manjšine in posameznike, a obenem opozorila, da so za nekatere napade odgovorne tudi žrtve same zaradi svojih provokativnih izjav in dejanj.

Direktor reškega HNK je dejal, da fizičnih napadov nanj za zdaj ni bilo, a da javno delovanje Karamarka in Grabar-Kitarovićeve že dlje časa spodbuja razpoloženje nestrpnosti in sovraštva, tako da je izbruh nasilja le vprašanje časa. »Žal imamo oblast, ki vodi specialno vojno proti svojim državljanom,« je še zapisal Frljić.

Karamarko je na Frljićeve navedbe odgovoril, da obžaluje vlom v Frljićevo stanovanje ter da mora policija prijeti storilce. Na Frljićeve obtožbe na račun HDZ je odgovoril, da to kaže, da je Frljić »očitno dober pri sestavljanju šal, a je slab intendant«.

Frljić je prevzel vodenje HNK na Reki leta 2014, ko si je zadal nalogo, da mora biti narodno gledališče ustanova, ki spoštuje pravico do različnosti in se upira različnim oblikam dominacije in nestrpnosti.

»Jugoslovan brez potnega lista«

Njegovemu imenovanju je nasprotovala reškia HDZ, ki je Frljića kritizirala zaradi »političnih provokacij«, ki spadajo v alternativno, in ne v narodno gledališče. Označili so ga za »Jugoslovana brez potnega lista, ki nikoli ni sprejel, da ni več bratstva in enotnosti«. Frljić je bil rojen leta 1976 v Travniku v BiH, v Zagrebu je diplomiral iz filozofije in režije.

Frljić je kot intendant na Reki predstavil vrsto avtorjev in dogodkov, za katere ni bilo razumevanja na politični desnici na Hrvaškem. Tudi sam je bil avtor več performansov pred poslopjem gledališča, kot je postavitev šotora z jasno aluzijo na veteranske proteste v Zagrebu. Na poslopju HNK na Reki so številne predstave oglaševali v povezavi z aktualnimi političnimi dogodki, med drugim so ob dnevu hrvaške neodvisnosti 8. oktobra 2014 izobesili zastavo z mavričnimi barvami, da bi opozorili na kršitve manjšinskih pravic.

Frljić je znan po svojem političnem in družbenem delovanju v gledaliških predstavah v državah, ki so nastale po razpadu Jugoslavije. Loteval se je številnih zamolčanih tem, kot so usoda izbrisanih v Sloveniji, umor srbskega premiera Zorana Đinđića ali umor srbske družine Zec v Zagrebu.

Več tisoč hrvaških kulturnih delavcev, ki so zbrani v pobudo Kulturnjaci 2016, je opozorilo, da so grožnje Frljiću »vrh plazu nestrpnosti in agresije«, zaradi katerih so zgroženi. Spomnili so tudi na grožnje nekaterim drugim kulturnim delavcem in delavkam ter poudarili, da žalitve prihajajo tudi iz vrha države. Kulturnjaci 2016 so se zbrali zaradi nasprotovanja imenovanju protislovnega zgodovinarja Zlatka Hasanbegovića za kulturnega ministra.

Napade na Frljića so obsodile tudi nekatere druge nevladne organizacije, ki redno opozarjajo na nestrpnost na Hrvaškem.

Srbska skupnost na Hrvaškem je tako v torek objavila, da je bilo lani več kot dvakrat več primerov etnično motiviranega sovraštva do Srbov na Hrvaškem kot v letu 2014.

Prijavi sovražni govor