John Viana: Seks je univerzalni jezik

Kolumbijska skupina Adentro Producciones bo v Sloveniji uprizorila Porno lutke.

Objavljeno
11. september 2012 20.29
Marko Jenšterle, kultura
Marko Jenšterle, kultura
John Viana (1975) iz kolumbijskega mesta Medellín je režiser­ in igralec, ki se z gledališčem ukvarja dvajset let. Trinajst let je delal v skupini Teatro Hora 25, zdaj pa je sedem let umetniški direktor skupine Elemental­ Teatro, v kateri se zbirajo »gledališki disidenti« iz drugih mestnih skupin.

Poleg tega dela v lutkovni gledališki skupini Adentro Producciones, kjer igra in skrbi za tehnične zadeve. Z njo bo v Sloveniji predstavil uspešnico Porno lutke, ki jo bodo jutri, 13. septembra, ob 22. uri odigrali v Lutkovnem gledališču Ljubljana v okviru festivala Lutke 2012, v petek ob 19.30 pa ponovili v Prešernovem gledališču v Kranju.

Gospod Viana, nekaj ni jasno. Hrvaška pošta je zavrnila promocijsko gradivo predstave Porno lutke, ker naj bi šlo za pornografijo, hkrati pa vam je kolumbijsko kulturno ministrstvo plačalo letalske karte, da bi lahko z njo nastopili v Sloveniji. Kako lahko pojasnite to absurdno situacijo?

Mislim, da beseda porno zaradi teže, ki jo ima v družbi, prestraši številne ustanove in posameznike na svetu. Med našo predstavo Porno lutke se občinstvo krohota na račun pornografije, saj ob njej spoznava, da je seks del človekove ­narave, v katerem je mogoče uživati veselo, na različne načine in z različno odgovornostjo. To, da so glavni igralci v predstavi lutke, ustvarja še posebej sproščeno ozračje. Gledalci uživajo v različnih avanturah, ki jih ponujajo posamezni prizori. Čeprav je Kolumbija precej katoliška in moralistična država, tudi na področju spolnosti čutimo vedno večjo svobodo. Enakost spolov in spoštovanje različnosti vse bolj postajata splošna politika. V tem smislu dojemamo podporo ministrstva, saj gre za predstavo o neki tematiki, ki se zavzema za svobodo seksualne identitete in je bila zato zelo dobro sprejeta pri občinstvu. S predstavo smo uspešno nastopili na dveh velikih mednarodnih gledaliških festivalih – leta 2010 na Iberoameriškem festivalu v Bogoti in lani na festivalu Auckland Arts Festival v Novi Zelandiji.

Ko so na ministrstvu ocenjevali projekte za podporo pri mednarodnih gostovanjih, so samo vašega ocenili z najvišjim možnim številom točk. Ali vas podpirajo tudi druge ustanove?

Do zdaj smo dobili samo podporo kulturnega ministrstva, ki zadostuje za letalski prevoz ekipe iz Kolumbije v Slovenijo. Druge ustanove nas niso podprle, predvsem zato, ker se je na lokalni ravni zamenjala oblast, razpisi pa še niso bili objavljeni. Je pa tudi res, da smo pri nekaterih ustanovah čutili strah zaradi naslova predstave, saj je pornografija resen družbeni problem.

Kako je sploh nastala predstava Porno lutke?

Zamisel se je porodila naši članici Girlenny Carvajal, ki je nekaj podobnega videla v Argentini. V skupini Adentro Pruducciones smo sicer zbrani gledališki igralci z dolgoletnim igralskim stažem, a nihče od nas ni imel izkušenj z lutkami. Zato se je bilo najprej treba so­očiti z grobo lutko. Z materialom, se pravi gobo brez maske in brez kostuma. Dogajalo se nam je nekaj podobnega kot pisateljem ob praznem listu. Zato smo se vprašali: Kaj zdaj? Začeli smo študirati različne tehnike in ugotovili, da nam je še najbližje tehnika neke vizualne manipulacije, ki je izhajala iz japonske bunraku.­ Ustrezala nam je zato, ker je ob manipulacijah dovoljevala neposredno komunikacijo med lutkami. Z njo smo dosegli zelo komične in verjetne situacije, hkrati pa vzpostavili simbiozo med lutkami in nami, igralci, ki jih oživljamo.

Potem je prišel najbolj zabaven del, ko se je bilo treba seznaniti s pornografijo, njeno zgodovino, njenimi različnimi oblikami, vplivi po svetu, njeno družbeno in gospodarsko močjo, saj gre za pomembno industrijo. Ugotovili smo, da se ta pri nas še vedno v glavnem dogaja v podzemlju, predvsem po internetu. Videli smo tudi, da se že pojavljajo prvi tovrstni kolumbijski filmi. Precej nam je pomagal internet, veliko pa kar sama realnost, saj imamo v Kolumbiji veliko izkušenj s tovarnami lepote, v katerih imajo silikon, botoks in estetska kirurgija za vse potrebe zelo pomembno vlogo.

Na koncu sta bila na vrsti tekst in ustvarjanje parodije v gledaliških situacijah. Šest prizorov smo počasi ustvarjali osem mesecev. Vsak član skupine je imel glede na znanje svoje naloge. Vsak prizor je zasnovan na komunikaciji med navadnimi osebami, med bratrancem in sestrično, med dvema delavcema, striptizeto, med gospodarico in služkinjo itd. Gre za situacije, ki so pravi izbruh zabave ter seksualne in umetniške kreativnosti ter so nam omogočile na oder postaviti polemično, kontroverzno in tvegano predstavo.

V Kolumbiji že igrate njeno nadaljevanje Porno lutke 2. Predstava je najbrž uspešnica?

Res je. Občinstvo je navdušeno. V treh letih smo obredli velik del države in vedno nastopali pred polno dvorano, saj lahko v predstavi ljudje pornografijo uživajo javno in v skupini. Dogajalo se je, da so na predstave prihajale cele družine ob praznovanju očetovega ali maminega rojstnega dne. Tudi nadaljevanje predstave Porno lutke 2 je že uspešnica.

Kako so predstavo sprejeli v Novi Zelandiji?

To je bila bogata izkušnja – soočenje z drugačno kulturo. Pokazalo se je, da predstava odlično funkcionira tudi na mednarodnem prizorišču. Seks je univerzalni jezik, v katerem govorjena beseda niti ni tako pomembna.

Ko so vas nekoč vprašali, ali so Porno lutke erotična ali pornografska predstava, ste brez omahovanja odgovorili, da so pornografska. Je to res? Kaj torej lahko pričakuje slovensko občinstvo?

Slogan predstave je Umetniška izkušnja s prizori eksplicitnega seksa. Hočemo, da je občinstvu jasno, kaj bodo gledali. Ne bi bilo namreč primerno, da gledalec pride na predstavo misleč, da bodo v njej erotični prizori prikriti ali diskretno prikazani, potem pa se sooči s težko pornografijo. S predstavo sledimo liniji najboljših pornografskih filmov, kot sta recimo Globoko grlo ali Sneguljčica in sedem porivačev. Slovenci lahko pričakujejo zelo zabavno predstavo s prizori, ki si jih težko predstavljajo in v katerih je mogoče v seksu in erotiki uživati na drugačen način. Ljudje bodo videli enkraten šov z barvitimi in ekspresivnimi liki, v katerem se je tabu tema spremenila v umetnost.

Doslej je bil naš pogled na kolumbijsko kulturo precej magičen. Poznamo seveda pisatelja Gabriela Garcío Márqueza, na področju gledališča smo pred leti lahko videli Enriqueja Vargasa, ki nas je s senzorialnim gledališčem vodil po labirintih, na cesti pa nas je razveseljevalo ulično gledališče Teatro Taller de Colombia. Zdaj očitno prihaja drugačna Kolumbija. Kakšna je kulturna podoba vaše države?

Kulturna realnost Kolumbije je čudovita. Smo multikulturna, različna, kreativna, sprevržena, tvegana, odločna in na vse pripravljena država, ki ima umetnike vseh vrst in zanje tudi svoje občinstvo. Vsako mesto ali pokrajina ima drugačno kulturo, kar nam omogoča ustvarjanje umetniških del, ki si jih je včasih težko zamisliti in se odlikujejo po lepoti. Naša predstava estetsko ne odstopa od kolumbijske umetnosti. Močne erotične in seksualne prizore je najti tudi v Márquezovi literaturi, v slikarstvu Daría Moralesa, Luisa Caballera Holguína ali Débore Arango, v poeziji Raúla Gómeza Jattina in drugih. O seksu, erotiki in pornografiji govorimo odprto. Le katera oseba na svetu ni imela izkušenj vsaj pri eni od teh treh bistvenih stvari človekove biti? Morala, družbena in kulturna formacija pa določajo, kako jih gledalec dojema.