Kdo za vraga je Jackson Pollock!

Komično dramo Meglica so premierno uprizorili leta 2011 v The Fountain Theatre­ v Los Angelesu, gledališču, katerega­ ustanovitelj je prav avtor ­Meglice, ameriški dramatik­ in ­režiser Stephen Sachs.­ V šestindvajsetih letih, odkar­ njegovo­ gledališče deluje, je pobralo kar dvesto šestdeset nagrad. Slovenska gledališča se doslej s Sachsom še niso srečala, njegovo besedilo bo na malem odru celjskega gledališča v režiji Jerneja Kobala zaživelo nocoj.

Sachsov navdih za Meglico je bila resnična zgodba upokojene voznice tovornjaka Teri Horton, ki je več kot dvajset let dokazovala avtentičnost slike Jacksona Pollocka. Po njeni življenjski zgodbi je posnet tudi dokumentarni film Who the fuck iz Jackson Pollock? (Kdo za vraga je Jackson Pollock?), kar so bile njene prve besede, ko je slišala za enega najpomembnejših slikarjev 20. stoletja v Ameriki.

Trk svetov

V Meglici, naslov komične drame je aluzija na Pollockovo sliko Meglica barve sivke, se s sliko, ki bi lahko bila Pollockova, sreča brezposelna natakarica Maude. Avtentičnost slike ugotavlja umetnostni zgodovinar Lionel Percy, eminentni new­yorški strokovnjak za abstraktni ekspresionizem. Maude ga povabi k sebi domov v prikolico in ob srečanju trčita svetova, ki se najverjetneje nikoli ne bi srečala ali vsaj oplazila.

Razvije se debata, je pojasnila dramaturginja Tatjana Doma. »Besedilo zelo duhovito odpira številne teme. O razslojenosti, nezmožnosti prestopa iz enega družbenega sloja v drugega, čeprav vsi živimo v iluziji, da je to možno. Na drugi strani odpira teme o pomenu umetniškega dela: kaj loči umetnost od neumetnosti, umetnika od ponarejevalca, ki lahko tudi ustvari vrhunski ponaredek, in kaj naredi pravo umetnost? Predvsem pa je bistveno vprašanje, kdo lahko umetniškemu delu sploh potrdi avtentičnost.«

Avtentičnost očitno ni bistvena

Leta 2015 se je na trgu z umetninami obrnilo 60 milijard dolarjev. Pollockovo sliko No. 5 (1948) so leta 2006 prodali za 140 milijonov dolarjev, leta 2015 pa sliko Number 17A za 200 milijonov dolarjev in še danes velja za četrto najdražje prodano sliko vseh časov. Bogataška elita, ki se s tem ukvarja, ne spusti medse kogarkoli, znani so primeri dokazovanja avtentičnosti, ko niti slikarjev prstni odtis ni bil dovolj. Vsak pač ne more priti v krog tistih, ki imajo slike, vredne milijone dolarjev, je pojasnila Doma. »Brezposelna natakarica, ki se v življenju ni povzpela dlje od barakarskega naselja, kjer živi, po njihovem nikakor ne sodi v družbeno elito zbiralcev umetnin. Pri tem ostaja drugotnega pomena vprašanje avtentičnosti slike.«

Maude bo zaigrala Minca Lorenci, Lionela Branko Završan. Jernej Kobal je tretjič prevzel režijo v Celju, po komični drami Kruh leta 2012 in komediji Policaji leta 2014. Obe še vedno igrajo in v obeh igra Završan. Kobala je najbolj zanimala avtentičnost likov v igri: »Kakšna je interakcija med socialno tako različnima človekoma, ali se prepad med svetovoma sploh lahko na neki točki poveže, kdaj sta avtentična in kdaj zlagana, ponarejena?« Čeprav gre za izpraševanje o (pravi) umetnosti, je Meglica globlja, ugotavlja Završan. »Obema se zgodi neko samoizpraševanje. Na koncu se srečata na neki čisto človeški, humani ravni. In to se mi zdi veliko bogastvo tega teksta.«