Ko pri salonskem levičarju pozvoni salonski desničar

V Mestnem gledališču ljubljanskem premiera drame nemškega dramatika Rolanda Schimmelpfenniga Zimski Sončev obrat.

Objavljeno
18. november 2016 11.56
Igor Bratož
Igor Bratož

Roland Schimmelpfennig velja­ za enega največkrat uprizarjanih nemških oziroma evropskih sodobnih dramatikov. Slovenska gledališča so z njegovimi deli že postregla, nocoj bo tudi MGL v koprodukciji s tržaškim SSG na Mali sceni premierno z dramo Zimski Sončev obrat v režiji Juša A. Zidarja.

V Zimskem Sončevem obratu (Wintersonnenwende), drami, ki je doživela nemško praizvedbo lani jeseni v Deutsches Theatru, Schimmel­pfennig z dekonstrukcijo družinske drame spregovori o kroničnem nezadovoljstvu, apatiji in izgubljenosti našega časa.

Dramaturginja predstave Eve Mahkovic pravi, da je po kraju, času in kontekstu Zimski­ Sončev obrat družinska božična igra, podžanr meščanske drame. Dogaja se v umetniško-hipsterskem nemškem stanovanju na predvečer božičnega večera, v krogu mlade levičarske in ateistične družine srednjega sloja, v katero po spletu okoliščin vstopi tujec, antisemit in nasploh simpatizer skrajnih desničarskih opcij: okolje­ tradicionalnega praznovanja božiča v konvencionalni atmosferi tako postane poligon za politično manipulacijo.

Prizorišče nepričakovanega

Dramaturginja dodaja, da avtor v vlogi protagonista in antagonista teksta črno-belo nastavi sodobnega salonskega levičarja, ki je pasiven, pisno in teoretično (tako je mogoče domnevati) artikuliran (Albert je sociolog, zgodovinar in ugleden esejist, avtor knjig o diktatorskih režimih), v govoru in praksi pa obremenjen z vsako besedo, trditvijo in kontekstom, obremenjen s tem, da bi bilo vse izrečeno točno, absolutno, utemeljeno (čeprav vsebinsko prav te pojme postavlja pod vprašaj), in sodobnega salonskega desničarja, ki površno povezuje besede in lahkotno, rokohitrsko, neobvezno očarljivo prihaja do osupljivih dedukcij, ki jim v kontekstu prazničnega družabnega klepetanja brez misli prikimamo, še preden bi dobro ponotranjili, kaj ta človek govori. Prizorišče torej, na katerem se lahko izgovori in zgodi marsikaj nepričakovanega in mučnega.

Schimmelpfennig po mnenju režiserja Juša A. Zidarja vstopa tudi v polje političnega in z dramo nakazuje nevarnost, da lahko radikalna, neokonservativna desna populistična politika stavi na praznino ljudi in vodi k zamisli privilegirane skupnosti, ki ima legitimnost ali moč za izživljanje nad socialno ­šibkejšimi.

Schimmelpfennigove drame so največkrat take, da izpod sofisticiranega besedila prežijo nepričakovani temni podtoni, dramaturginja sodi, da je avtorjeva različica božične igre pravzaprav dekonstrukcija žanra: avtor z željo, da so govorjene, piše večino didaskalij, zaradi česar potem gledalec sliši tudi tisto, kar ni bilo presejano skozi sito samocenzure govora.

Didaskalije pravzaprav nikomur ne pripadajo – lahko jih prevzame objektivni pripovedovalec, lahko so notranji monologi, tok zavesti vsakega od protagonistov, lahko so uvidi enega lika v psihologijo drugega, govorijo pa o najintimnejših izrazih naklonjenosti in prezira ali zgolj o banalnih podrobnostih prostora in časa, zapolnjujejo molk, ki se razpira med osebami, ki se ne znajo več pogovarjati. Schimmelpfennig poleg tega celo nakaže možnost različnih koncev, uprizoritelju prepušča odločitev, kateri konec je »pravi« in kateri »halucinacija«.

V Zimskem Sončevem obratu nastopajo Jure Henigman, Maruša Majer k. g., Judita Zidar, Boris Ostan, Jaka Lah, Tadej Pišek k. g. in Živa Selan k. g.

Leta 1967 rojeni Roland Schimmelpfennig je doštudiral režijo na šoli Otta Falkenberga v Münchnu, nekaj časa delal v Kammerspiele, pozneje kot dramaturg in dramatik v berlinskem gledališču Schaubühne in Deutsches Schauspielhaus v Hamburgu, še prej je nekaj let preživel kot svobodni novinar in prevajalec v Istanbulu.

Šestnajst njegovih dramskih del je prevedenih v približno dvajset jezikov, njegova besedila Arabska noč, Ženska od prej, Push up 1–3, Predtem/Potem in Zlati zmaj so bila v Sloveniji že uprizorjena, Zimski Sončev obrat pa bo njegovo prvo delo, uprizorjeno na odru MGL.