Kult čaščenja samega sebe

Mariborska Drama: Nocoj premiera predstave Tisti občutek padanja (Birdland) v režiji Janusza Kice.

Objavljeno
10. marec 2017 11.19
Peter Rak
Peter Rak

V repertoar mariborske Drame je redko uvrščeno kakšno novejše dramsko delo, z uprizoritvijo predstave Tisti občutek padanja (Birdland) britanskega dramatika Simona­ Stephensa pa so zelo ažurni. Današnja premiera bo le dobri dve leti po prvi izvedbi v londonskem Royal Court Theatru.

Stephens je eden najprepoznavnejših avtorjev sodobnega britanskega gledališča. Napisal je že okoli tri ducate uspešnih dram, delo Birdland (prevod Zdravko Duša) pa so, podobno kot druge, uprizorile mnoge evropske in ameriške gledališke hiše.

Dramo je naslovil po istoimenski pesmi legende ameriškega punk rocka Patti Smith­ in jo, z navdihom rock glasbe, formiral kot svojstveno potovanje skozi sodobni svet, v katerem je edino merilo človekovega življenja uspeh, označen z zvezdništvom in ­denarjem.

Vse in nič

Osrednji junak drame je rock zvezdnik Paul (Branko Jordan), ki se na koncertni turneji seli od mesta do mesta, od hotela do hotela, od ženske do ženske. Paul je tako bolj kot zvezdnik rocka zvezdnik dekadence in hipnih užitkov, ki so v času kulture narcizma in izginjanja medčloveških vrednot največja vrednost.

Na videz ima vso svobodo na svetu, da počne, kar hoče, vendar nima več svobode od navadnih smrtnikov, ki so ujeti vsak v svoj delavnik. Tudi on ima nad seboj založbo, s katero je praktično v sužnjelastniškem razmerju oziroma je pri njej tako zadolžen, da ga ima v lasti. Zunanjemu svetu se zdi, da ima Paul vse, v resnici pa nima ničesar razen svojih kratkih odtenkov objestnosti.

Anja Rošker je v gledališkem listu zapisala, da je Birdland drama o sleherniku današnjega časa, ki si vztrajno prizadeva biti več kot zgolj slehernik. Osrednji junak je zagledan vase, očarljiv, a hkrati nesramen, zna privabljati ljudi in je mojster manipulacije.

Da bi dokazal svojo premoč nad drugimi, je zmožen brezobzirno pohoditi ljudi, ki mu stopijo na pot. Čustva so zanj banalnost, obožuje tveganje in nemir. Dežela ptic (Birdland) je nekoč bila rodovitna zemlja, iz katere je klilo upanje, danes pa je zgolj puščava, v kateri so se izsušili iskrena človeška čustva in ­vrednote.

Stephens je tako v realistično zasnovani drami, ki z vdorom surrealnega ozračja abstrahira učinke realizma, izoblikoval arhetipsko podobo sodobnega posameznika, skozi katero se odslikava duh današnjega časa. Doba, v kateri živimo, sloni na paradoksu, izpodriva verovanje, a kljub relativizmu vrednot vzpostavlja kult čaščenja samega sebe in svojih lastnih dosežkov. Imeti se postavlja pred biti, saj vrednost posameznika določa količina njegovega imetja, kvantiteta pomeni več kot kvaliteta, zaradi česar bivamo v svetu revnega izobilja.

Predstavo, v kateri bo nastopil skoraj celoten ansambel mariborske Drame, kar osemnajst likov, režira Janusz Kica. Ta je opozoril na identične reference z Brechtovim Baalom, gre za podobnost radikalnega preizkušanja lastnega obstoja v svetu, ki kakor da ne potrebuje več intelektualcev. Scenograf predstave je Marko Japelj, kostumografinja Doris Kristić, skladatelj Kyrre Kvam, oblikovalec svetlobe Tomaž Bezjak, koreografinja Valentina Turcu, avtor videa pa Žiga Kranjc.