Franc Milošič, Ptuj
Ptuj je kot zadnje od partnerskih mest vstopil v program Evropske prestolnice kulture. V petek s premiero in v nedeljo s ponovitvijo gledališkega, glasbenega in etnografskega spektakla Kurentova svatba. Z izjemno energijo pregreto doživljanje posvetnega življenja pod okriljem in varstvom demonov je pričaralo razkošno predstavo.
Režiser Matjaž Latin je na oder postavil prek osemdeset nastopajočih in nihče ni bil odveč. Zdenko Kodrič je pripravil besedilo o mladem paru, ki vabi svate na poroko, saj bi se rada poročila še pred pustom, kakor je v tukajšnjih krajih navada. Pri tem se srečujeta z najbolj znanimi ohranjenimi pustnimi skupinami in liki iz ptujske okolice.
Borut Gombač je o teh likih spisal besedila, ki so kot songi v izvedbi vrhunskih glasbenikov in interpretov dogajanju dala dodatno vzvišenost in skrivnostnost. Stanka Vauda Benčevič je presenetila s kostumskimi kreacijami: za to predstavo je zasnovala in izdelala blizu petdeset oblačil. Na odru se je zvrstilo veliko pustnih skupin in mask, od znamenitih oračev, prek picekov, vil, ruse, kopjašev in drugih. Vse je skrivnostno povezoval kurent, mitski bog prostranstva in radosti. Producentsko nalogo je prevzel Mladen Delin z društvom Arsana.
Uvodna prireditev ob vstopu Ptuja v EPK je bila predvidena za novo dvorano, ki naj bi jo uredili v nekdanji dominikanski cerkvi. Pa je niso in še dobro, da je niso. Cerkev je trenutno celo brez strehe in kdo ve, kdaj jo bodo predelali v zamišljeno dvorano. Po načrtih zanjo na njen oder brez stiskanja ne bo mogoče spraviti niti dveh desetin nastopajočih, kaj šele, da bi na njem uprizorili takšno prostorsko zahtevno in široko dogajanje, kot ga je ponudila Kurentova svatba. Zasilna rešitev se je pokazala v telovadnici osnovne šole Ljudski vrt.
Predstava je bila dobra, polna energije in privlačnosti. Zato je v petek in nedeljo zvečer vsakdo zlahka ugotovil, da kulturno ustvarjanje, zanimanje za kulturo in kulturno doživljanje niso usodno odvisni od novosti in širine dvoran, višine odrov, ampak od kreativnih zamisli, vloženega truda in energije predstave.
Ptuju kakšna velika dvorana res ne bi škodila, kulturno pa bi bil še bogatejši, če bi namesto za opeko in omet denar dajal ustvarjalcem in jih spodbujal. Navsezadnje je programska knjižica ptujskega dela EPK izjemno bogata z dogodki, gradbenih dosežkov pa kljub napihovanju občinskih oblasti ne bo. Najbolj pomembno je, da ob takih priložnostih tovrstno avtohtono dogajanje doživljajo in ocenjujejo ljudje od drugod in domačinom odkrijejo nov zorni kot na njihov kulturni utrip.
Če vmes nastane še tako izvirna predstava, kot je Kurentova svatba, je to poslastica in nov motiv za domače ustvarjalce.