Lutke 2012 - pet dni v pravljični deželi animiranih čudes

Ob dvajseti obletnici ljubljanskega mednarodnega lutkovnega bienala se bodo predstavili izbrani umetniki iz 18 držav.

Objavljeno
11. september 2012 12.14
Slavko Pezdir, kultura
Slavko Pezdir, kultura

Korenine ljubljanskega mednarodnega lutkovnega bienala segajo v leto 1992, ko smo gostili 16. kongres svetovne zveze lutkarjev (Unima) ter prvi mednarodni festival. Gostitelj 11. festivala, ki se začenja danes dopoldne, je Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL).

Direktor LGL Uroš Korenčan je na predstavitvi povedal, da bodo ob dvajseti obletnici bienalnega mednarodnega srečevanja lutkarjev občinstvu ponudili več kot šestdeset izbranih umetniških dogodkov, na katerih se bodo predstavili najprodornejši lutkovni umetniki iz Madžarske, Velike Britanije, Španije, Izraela, Češke, Srbije, Hrvaške, Nemčije, Francije, Grčije, Bolgarije, Estonije, Nizozemske, Italije, Kolumbije, Švice, Kanade in Slovenije. Festival, ki se bo iz standardnih gledaliških avditorijev deloma razširil na ulice in trge v središču Ljubljane, bo predvidoma veljal 120.000 evrov, pri čemer bo pristojno ministrstvo prispevalo 45.000, približno četrtino bodo prispevali sponzorji, preostale stroške pa bodo nosili gostitelji v LGL.

Voditeljica selektorskega odbora (ob režiserju Janu Zakonjšku in scenografu Branku Hojniku) Ajda Rooss je pojasnila, da so tokrat lahko izbirali med 130 prijavljenimi uprizoritvami, med katerimi so si jih večji del ogledali »v živo« na festivalih v Franciji, Izraelu, Estoniji in na Nizozemskem. V uradni program so uvrstili 25 uprizoritev, vendar letos ni razdeljen na tekmovalni in spremljevalni del, saj so se nadaljnji selekciji in izbiri festivalskih nagrajencev letos odrekli. Ker so izbirali predvsem uprizoritve, ki na svež in prepričljiv način kažejo, kaj (vse) so lahko lutke ter kakšna doživetja in sporočila lahko posredujejo gledalcem, so presodili, da je nagrada za ustvarjalce že izbira v festivalski program in da nadaljnja izbira med neprimerljivimi odrskimi stvaritvami ni potrebna, saj »v umetnosti ne bi smeli­ tekmovati« (Uroš Korenčan).

Ob splošni kakovosti dosežkov so bili posebej pozorni na sveže uveljavljanje lutke na odru ter na ustvarjalno drznost, raznolikost, svežino in izvirnost ustvarjalcev, pri čemer so se veselili dosežkov uveljavljenih mojstrov in prebojnih prvencev, saj so pri vseh uprizoritvah iskali sodoben izraz ter poznavanje izročila.

S prepletom sodobnih medijev in klasičnega lutkarstva dajeta festivalskemu programu okvir uprizoritvi James Blond češkega Divadla Alfa in švicarska Savana, možna pokrajina. Programska voditeljica je ob obeh izpostavila še sodobno francosko različico klasične ročne lutke Pulčinele v uprizoritvi Pulči potegne, avtorsko poetiko Gyule Molnárja v uprizoritvi za odrasle Mali samomori ter glasbenika in lutkarja Laurenta Bigota v Malem cirkusu ter govorico gledališča predmetov Poline Borisove v uprizoritvi Pojdi!.

S pravkar končanega 45. mednarodnega festivala PIF (od 4. do 9. septembra) v Zagrebu pa na Lutke 2012 prihajajo naslednje nagrajenke: Ko je Šlemil šel v Varšavo režiserke Jelene Sitar in LG Maribor (nagrada Milana Čečuka za najboljšo uprizoritev festivala v celoti), Zgodba o galebki in tolpi mačkonov Sofia Puppet Theatra iz Bolgarije (nagrada Mayi Petrovi za oblikovanje lutk), Cirkus sirot Les Sages Fous iz Kanade (nagrada za oblikovanje luči) ter Kamen na kamen El Teatre de l'Home Dibuixat iz Španije (nagrada Tianu Gombau za animacijo).