Medeja - večna begunka, tujka, barbarka, brezdomka

Evripidova klasika v režiji Tomaža Pandurja nocoj premierno na 63. Dubrovniških igrah. Vse ponovitve razprodane.

pet, 03.08.2012, 09:00
Medeja se bo po nocojšnji premieri odigrala še 4., 5. in 6. avgusta, nato pa bo 11. septembra pripotovala v Ljubljano in s tremi ponovitvami na odru Križank sklenila letošnji jubilejni, 60. Festival Ljubljana.

Kot je še pred začetkom Dubrovniških iger povedala direktorica dramskega programa Dora Ruždjak Podolski, so za tri letošnje premiere na igrah zaslužni trije mušketirji: Oliver Frljić z Dantonovo smrtjo, Saša Božić s hommagom kultne predstave Marina Držića Skup: igre, tretji pa je Tomaž Pandur z eno najbolj krutih antičnih tragedij – Evripidovo Medejo.

»Tako kot ladja Argo z Jazonom in Argonavti, ki iščejo zlato runo, je tudi Medeja že tri tisočletja v središču pozornosti; od Evripida ali Seneke pa do danes, vedno znova je aktualna,« pravi Tomaž Pandur.

Gre za arhetip tujke, barbarke, čarovnice, ki je iz največje ljubezni sposobna najstrašnejšega zločina: v trenutku, ko jo izda njen moški, ubije svoja otroka, da bi ga prizadela, in s tem ne kaznuje le Jazona in države, ampak najbolj sama sebe.

Evripidovo besedilo je priredil Darko Lukić, dramaturgija je delo Livije Pandur, scenografijo je, kot v vseh Pandurjevih predstavah v zadnjih devetih letih, podpisal hrvaško-avstrijski trio Numen, kostumografijo Danica Dedijer, izvirno glasbo, ki lovi nasprotja med civiliziranim in poganskim, med človeškim in mitološkim, pa sta ustvarila Boris Benko in Primož Hladnik iz dua Silence, ki s Pandurjem sodelujeta že od predstave Tesla.

Režiser se je z intrigantno materijo Medeje spopadel že za zaključek 55. tradicionalnega festivala klasičnega gledališča v španski Meridi (2009). Tam se je v Medejino kožo preselila španska gledališka in filmska igralka Blanca Portillo, predstavo pa je v devetih ponovitvah v rimskem amfiteatru videlo več kot 25.000 ljudi. Očitno podobna usoda čaka tudi Medejo v koprodukciji hrvaškega HNK, Dubrovniških iger in Pandur.Theaters, saj so tako premiera kot vse tri ponovitve na Lovrijencu razprodane vnaprej, pravijo organizatorji.

Medeja kot begunka, tujka

V vlogi kontroverzne ženske, ki ljubi tako močno, da iz maščevanja lahko ubije tisto, kar ji je najbolj sveto, bo nocoj na prizorišče dubrovniške trdnjave Lovrijenac stopila prvakinja HNK Alma Prica. V na novo izpisani vlogi čuvaja zlatega runa nastopa Livio Badurina, Jazona pa upodablja Bojan Navojec, ki je z močno igralsko prezenco kot Napoleon Bonaparte prav tako zaznamoval Pandurjevo postavitev Vojna in mir. Moški zbor, ki se med predstavo prelevi v Argonavte, zasedajo mladi igralci ansambla HNK. Alma Prica je tako tudi edina ženska v igralski zasedbi, ne brez razloga, saj je režiser s tem še poudaril Medejino osamljenost, odtujenost, odrinjenost. Ta se v drami pokaže že v Medejinih prvih besedah, ko stopi na mračen oder trdnjave: »Drugačna sem. Dobra do tistih, ki jih sovražim, in okrutna do tistih, ki jih ljubim. /.../ Tri tisoč let vsak večer prihajam na to isto mesto, polna nesmiselnega upanja in pričakovanja.«

»Precizna analiza Medejinega značaja odpira vprašanja o osebnosti ženske, ki si je drznila slediti sama sebi, a je zato postala zločinka, morilka svojih dveh otrok, mati in nemati,« piše v eseju dramaturginja Livija Pandur. Ne glede na Evripidovo ali Senekovo interpretacijo ali reinterpretacijo v romanu Christe Wolf Medeja z današnje perspektive ni samo antropološka razlaga mita, niti poenostavljena zgodba odnosa moški-ženska, niti zgodba o maščevanju prevarane ženske, ampak, kot pravi Livija Pandur, »študija obnašanja človeškega bitja pod pritiskom, ko ga stisne moč«.

Medejina stigma

Stigma je tisto, zaradi česar je Medeja še vedno tako moderen lik, poudarja avtor teksta Darko Lukić. Njena stigma je plemenska, etična stigma, zaradi katere blodi v svojem pregnanstvu po zemljevidu bolečine od Kolhide do Kirkinega otoka, Tesalije, Krete, Jolka, Korinta, Aten ... vse do našega časa in prostora. Zato je Pandurjeva Medeja tudi večna begunka, tujka, barbarka. Tema izgnanih, brezdomcev, beguncev in njihovih potovanj je na naših prostorih vedno znova aktualna. »Obstajajo velike zgodovine narodov in držav, a zgodovina brezdomcev, izseljencev je večja od vseh napisanih zgodovin, sestavljena je iz njihovih tišin,« pravi Tomaž Pandur.

Povezane novice

Španska predstava leta? Pandurjev Somrak bogov
16. marec ob 18:00
»Leta 2011 je bila Španija velikodušna z mano. Z vsako predstavo se počutim manj tujec in manj sam.« ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
1 komentar
Octovec

Zanimiva kritika Medeje v Dubrovniku je izšla v Jutarnjem listu....

12. september 2012, ob 15:19:38
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej