Muzejske dragocenosti: Žogica Marogica

Lutkovni muzej: Marioneta, ki je zaradi svoje priljubljenosti najznamenitejša.

Objavljeno
07. september 2015 19.06
J. Š. A., kultura
J. Š. A., kultura

Žogica Marogica ima zelo zanimivo zgodbo. To je lutka marioneta, privezana na kontrolno vodilo in približno 2,17 metra dolge niti. Za njeno podobo je poskrbela oblikovalka lutk Ajša Pengov, ki ji je nadela poseben likovni izraz.

Marioneta nastopa v lutkovni igri z istoimenskim naslovom, ki jo je leta 1936 napisal pomemben češki lutkar Jan Malík. Zgodba o marogasti žogici je kmalu postala tako priljubljena, da so jo začeli igrati po vsem svetu. Na odru ljubljanskega lutkovnega gledališča, ki se je takrat imenovalo Mestno lutkovno gledališče, je zaživela leta 1951.

To so bili časi, ko je slovensko lutkovno gledališče pod vodstvom režiserja in umetniškega vodje Jožeta Pengova z domišljenimi predstavami (poleg Žogice Marogice tudi Zvezdica Zaspanka, Mala čarovnica, Ostržek, Mojca in živali, Sinja ptica idr.), ki jih danes poznamo kot velike lutkovne uspešnice, doseglo zavidljivo umetniško raven in postalo prepoznavno tudi v evropskem kulturnem prostoru, piše umetnostna zgodovinarka Nadja Ocepek.

Žogica Marogica je na mah osvojila tako mlado kot staro občinstvo. Z leti je postala del stalnega programa v Lutkovnem gledališču Ljubljana in doživela že več kot 1500 ponovitev, v katerih je doslej nastopala izvirna lutka. Več kot šest desetletij nastopanja na odru brez premora pa je težka služba. Tako kot vse muzealije se tudi lutke postarajo in obrabijo, zato so letos Žogico Marogico upokojili, namesto nje pa bodo na lutkovni oder poslali njeno dvojnico, pravi Ocepkova.

»Pravo Žogico smo temeljito preiskali in ugotovili, da je v času nastopanja dobila številne praske in odrgnine, barvna plast na njej pa se je obrabila in odpadla. V muzejski restavratorski delavnici smo lutko osvežili in letos spomladi je postala del prve stalne muzejske postavitve lutk pri nas.«

Slavno marioneto si lahko vsak dan ogledate na razstavi Lutkovnega muzeja na Ljubljanskem gradu, ki jo je pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Nasproti vitrine, kjer domuje, pa se lahko ene od njenih dvojnic celo dotaknete in tudi sami preverite, kako lutka deluje.