Na obzorju razkošna kraljeva večerja

Včerajšnja uvodna vaja za uprizoritev »dramskega diptiha z epilogom o smrti« Rihard II. + III. - premiera bo 5. aprila na velikem odru ljubljanske Drame - je bila delno javna: slišati je bilo mogoče, kako si predstavo, nastalo na podlagi treh Shakespearovih del, zamišlja debitant v SNG Drama, režiser Tomaž Pandur.

Da je prišel režirat v Dramo, je povedal Pandur, je trajalo skoraj dve desetletji in pot, ki je iz Maribora vijugala po več kontinentih. Kaj bomo videli? »Avtentičnega Shakespeara - a obogatenega z izkušnjo sedanjosti,« je povedal Pandur.

Načrt za prvo Pandurjevo sodelovanje z Dramo, je omenil ravnatelj Igor Samobor, je bil sprva drugačen, v igri je bila predstava Državljan Kane po motivih filma Orsona Wellesa, vendar se je izkazalo, da bi bila pot do avtorskih pravic zapletena in predvsem predolga, potem pa je v skladu z letošnjim repertoarjem Drame, ki načenja premislek o odnosu do oblasti in do oblastnikov, padla odločitev za Shakespeara: priredbo oziroma kompilacijo sta iz treh bardovih del, Riharda II., Riharda III. in Henrika IV., v prevodu Mateja Bora, sopodpisali hrvaška dramaturginja Lada Kaštelan in Livija Pandur. Zagrebška gostja je zagotovila: »V besedilu ni nobene misli, ki ne bi bila Shakespearova, vse so le postavljene v nove kontekste.«

Pandur je, razlagajoč koncept predstave, dodal, da je imel pri gabaritih predstave proste roke, gledalci pa lahko pričakujejo, da se zgodovini ne bo godilo dobro, načelo jo bo zamenjano sosledje časov, posamezni junaki se bodo lahko pohvalili s podaljšanim življenjem, na ogled bo postavljen spreplet zgodb o kraljih, ki pa bo dopuščal tudi premislek o funkciji igralca, posameznika v konstantnem soočenju z drugimi. Vsak od treh delov predstave bo govoril v svoji jezikovni strukturi, prvi v blank verzu, drugi bo prozni, v tretjem bo zavladal fragmentirani tok zavesti.