Tiskane izdaje
»Slovensko gledališče je zelo živo«, je na današnji novinarski konferenci Prešernovega gledališča Kranj ocenila selektorica tedna slovenske drame Tea Rogelj, ki si je ogledala 45 predstav in za tekmovalni program 47. Tedna slovenske drame, ki se začne konec marca, izbrala osem najboljših.
Skoraj v isti sapi selektorica izpostavlja, da so tudi v slovenskem gledališču vse bolj pomembne številke in je zato, kot dodaja Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj, lovljenje kakovosti težko. Na račun zniževanja sredstev za gledališko dejavnost morajo gledališča varčevati pri honorarjih, pri stroških za scenografijo in podobno.
Skratka, z manj denarja se dela več, pravi Drnovščkova. Zaradi manj denarja se pogoji zlasti za neodvisno produkcijo zaostrujejo, kar se odraža tudi v izboru predstav za tekmovalni program tedna slovenske drame, saj je v izboru osmih predstav le ena predstava nastala kot neinstitucionalni projekt, pravi Tea Rogelj. Skupaj se je prijavilo 39 predstav; štiri so nastale v tujini, tri od teh bodo uprizorjene ob robu tedna slovenske drame.
»Kot selektorico me je najbolj zbodlo, da lahko na prste ene roke naštejemo slovensko dramsko klasiko, ki je zaživela na slovenskih poklicnih institucionalnih in izveninstitucionalnih odrih v letu 2016«, je izpostavila Rogljeva, ki je med temi predstavami v tekmovalni program tedna slovenske drame uvrstila Grumov Dogodek v mestu Gogi (SSG Trst v koprodukciji z Glasbeno matico), Plovemo Dominika Smoleta (Anton Podbevšek teater in Center urbane kulture Kino Šiška) ter Filipičevo in Dergančevo Butnskalo (Prešernovo gledališče Kranj in Slovensko mladinsko gledališče).
Le tretjina predstav temelji na klasični dramski formi
Le tretjina od vseh prijavljenih predstav, ki si jih je ogledala, temelji na klasični dramski formi, ugotavlja selektorica. Glavna kriterija izbora tekmovalnih predstav sta bila kompleksnost in dovršenost predstav. Za uvrstitev v tekmovalni program tedna slovenske drame je upoštevala tudi odmevnost posameznih predstav v javnosti oziroma v kritiški javnosti.
Kot je izpostavila selektorica, se v zadnjem obdobju kot predstavnica strokovne javnosti v gledališču vse pogosteje počuti opeharjeno: »Ob marsikaterem projektu imam namreč občutek, da izhaja iz izvirne ideje in angažirane zamisli, iz katerih bi lahko zrasla intrigantna in zanimiva uprizoritev, pa je projekt tekom ustvarjanja zastal, obtičal na mestu. Kakor da bi bili ustvarjalci prepovršni ali prehitro zadovoljni sami s sabo ali pa da se jim sama dodelava ne zdi potrebna ali pa so se ujeli v forme, ki so bile ob nastanku sveže in provokativne, po letih prepogoste uporabe pa so postale stereotipne, predvidljive in teatrsko nezanimive.
Slovensko gledališče se bo moralo znova preizprašati o svoji vlogi, se izviti stereotipov in poiskati nove forme, je dejala Tea Rogelj in dodala, da je morda ena od novih oblik vrnitev h gledališču igralca, njegovi tesni povezanosti z gledalcem, k preprostemu, a dovršenemu pripovedovanju, vrnitvi k zgodbi.
Našteto je selektorica upoštevala pri oblikovanju spremljevalnega programa s petimi predstavami, ki jih zaznamujejo prepričljivo podajanje zgodbe, intimen, že kar zaupen odnos med odrom in avditorijem, izčiščene, preproste forme gledališča.
Kot je še izpostavila umetniška vodja kranjskega gledališča Marinka Poštrak, bodo tudi letos pripravili dramske delavnice za mlade pisce. Mentorica bo Simona Semenič, pred leti udeleženka teh delavnic, zdaj pa tudi avtorica besedila na teden slovenske drame uvrščene predstave SMG Mi, evropski mrliči.
